Za razliko od mnogih Slovencev in Slovenk — tudi od politikov in političark, — ki demokracijo vidijo kot utelešenje vsega dobrega in jo enačijo z zahodno parlamentarno demokracijo, jo sama vidim kot specifični, zgodovinsko vzpostavljeni mehanizem oblasti, ki vedno in povsod uresničuje interese vladajočega razreda.
Spomnimo se samo antične demokracije, ki jo vidimo kot vzor, celo ideal demokracije. V šoli so nas učili, da je bila to vladavina ljudstva. Prava Demokracija. Pri tem pa pozabljamo, da je bila antična demokracija večino časa oblast bogatih moških vladajočega razreda. Ki ni imela nič skupnega z vladavino ljudstva. Vladavino ljudstva je celo preprečevala.
Že od antične demokracije torej velja, da je treba ločiti demokracijo kot vladavino ljudstva in demokracijo kot vladavino vladajočih. Torej tisto, za kar demokracijo propagirajo, in tisto, za kar pri tem dejansko gre. To dvojno dojemanje je prisotno tudi danes.
Naključje in manipulacija
Najbolj značilna manifestacija te druge dimenzije demokracije je Donald Trump. Trump prakticira ameriško demokracijo na način, da brez omejitev in zadržkov uveljavlja interese tistih, ki jih predstavlja. Torej ameriškega vladajočega razreda. In seveda svoje partikularne interese. Vse to je svetlobna leta daleč od tega, da bi Trump uporabljal demokracijo za udejanjanje interesov deprivilegiranih volilcev in volilk, ki so ga dejansko izvolili zato, da bi počel prav to. Če se zgodi, da Trump zastopa njihove interese in koristi, se zgodi samo zato, ker njegov osebni interes in interesi ameriške elite oblasti občasno in slučajno sovpadajo z interesi drugih državljanov in državljank ZDA. Tudi najrevnejših. Deprivilegiranih. A to ni to, da bi Trumpa zanje skrbelo. Ali da bi celo načrtno zastopal njihove interese. To je samo naključje.
Trumpu je v resnici za njihove interese in za njihovo dobrobit malo mar. Z njimi se igra. Z njimi manipulira. Za realizacijo interesov, ki ga v resnici zanimajo. Namreč njegovih osebnih. In interesov ameriške elite oblasti. Pri tem uporablja vsa sredstva. Spomnimo se samo napada množice njegovih privržencev na Kongres. Posebni odbor je v zvezi s tem celo priporočil kazenski pregon Trumpa. A se mu ni zgodilo nič.
To je Trumpu dalo dodatno spodbudo za prakticiranje njegovega razumevanja ameriške demokracije. Ki je, v tem kot zdaj že vidimo, da lahko počne vse. Karkoli hoče. Recimo izvaja čistke na univerzah. (Če bi se to dogajalo kjerkoli drugje, recimo v Rusiji, bi veljalo za eklatantni primer kršenja demokratičnih standardov. Zahod bi z EU na čelu uvedel sankcije zoper državo, ki bi si kaj takega privoščila). A Trumpu se ne zgodi nič.
Posebna politična korektnost
Se je pa zgodilo nekaj drugega: Trumpovo prakticiranje ameriške demokracije je odprlo vprašanje, ali je to, kar počne, sploh še demokracija. Ali ne. Nihče se sicer ne sprašuje odkrito, ali je to v ZDA zdaj totalitarni sistem. Kar je vprašanje na mestu. In odgovor nanj je pritrdilen.
Razlog, da ta odgovor ni izrečen javno, je posebna politična korektnost, ki vlada na Zahodu. In ki ZDA aksiomatsko povezuje z demokracijo. Celo z Demokracijo. Rusijo pa s totalitarizmom. Oziroma Totalitarizmom. To preprečuje vsebinske razmisleke o tem, kar se dogaja v ZDA. Pa tudi v Rusiji.
A če se za hip odmaknemo od politične korektnosti in se vprašamo, kaj dejansko stoji za vprašanjem, ali je to, kar gledamo danes v ZDA, sploh še demokracija, postane jasno, da razlog, da se to sprašujemo, ni dejstvo, da Trump uresničuje interese ameriške elite oblasti. Plus svoje osebne interese. Da torej vlada na način, s katerim preprečuje vladavino ljudstva. To so počeli praktično vsi ameriški predsedniki. Z Obamo vred. Razlog je v načinu, kako Trump uveljavlja te interese.
Pravila igre
Povedano na kratko: gre za to, da se Trump pri zadovoljevanju teh interesov ne drži pravil igre. Pravila igre so predpisani demokratični postopki in procedure, ki naj bi veljali za vse primere. Za vse državljane. Za vse predsednike ZDA. Itd. Vzrok za to neprijetno vprašanje, ali je to še demokracija, je v Trumpovem očitnem in vehementnem kršenju predpisanih demokratičnih pravil in postopkov, ki bi se jih moral držati. Vsaj navidez. Če jih že nekje v ozadju izigrava.
Ko gre za današnjo demokracijo na Zahodu, to ni vladavina ljudstva, ampak vladavina demokratičnih procedur in postopkov, ki bi morali biti enaki za vse. In ki jih ne bi smeli kršiti. Dokler procedure in postopki potekajo tako, kot so predpisani, je to demokracija. Ko so kršeni — neglede na razloge za kršitev — pa to ni več demokracija. Ampak je njena kršitev. Njeno zanikanje. Njeno ukinjanje. Celo prakticiranje totalitarnih političnih praks.
Manj radikalno razumevanje
Reduciranje demokracije na vladavino zakonitih praks in postopkov je lahko vprašljivo. V več smislih. Tudi vsebinsko. Gre namreč za to, da so lahko mnogi postopki in procedure vsebinsko gledano vsaj sporni. Če že ne v neskladju z vladavino ljudstva. Vladavino ljudstva namreč pogosto — v skladu z dejstvom, da je demokracija oblast vladajočega razreda — celo preprečujejo. Onemogočajo.
S tem v zvezi se postavlja upravičeno vprašanje, ali je recimo zavzemanje za kršitev predpisanih pravil in postopkov demokracija. Ali ni. In še: ali je eklatantno kršenje predpisanih pravil in postopkov — kot na primer Trumpovo — še demokracija. Ali ni. Ali je to morda celo totalitarizem.
Odgovori na ta vprašanja so kompleksni. In imajo kompleksne politične posledice. Če na zastavljena vprašanja odgovorimo pritrdilno, potem je demokracija ne samo Trumpovo lomastenje po ameriški notranji in svetovni zunanji politiki. S čimer imam sama težave. Ampak da v demokracijo sodijo na primer tudi revolucije. S čimer se sama sicer strinjam. Bi pa s takšnim razumevanjem demokracije imeli problem tako rekoč vsi zagovorniki zahodne politične demokracije. Ti prakticirajo bistveno manj radikalno razumevanje demokracije. Namreč tisto o vladavini predpisanih demokratičnih postopkov in procedur.
Dojemanje dileme
Čeprav imam osebno do takega razumevanja demokracije resne zadržke, je jasno, da ko gre za vprašanje demokracije, izbira ni izbira med absolutnim dobrim in absolutnim zlim. Izbira je med tem, kaj je v dani situaciji možni optimalni obseg realizacije demokratičnih pravil in standardov. Trump v konkretni dani situaciji krši demokratične procedure in standarde. Tisto, kar krši in po čemer hodi, je namreč več demokracije, kot to, kar zastopa sam. Srbski študenti na ulicah so v dani situaciji realizacija demokratičnih standardov. Nasproti jim stoji oblast, ki še bolj kot oni sami krši predpisane demokratične procedure in standarde. A če bi ta oblast realizirala predpisane demokratične procedure in standarde, bi bili srbski študenti na ulicah kršitev demokratičnih standardov. Kar med drugim trdi srbska oblast.
Za dojemanje dileme, kaj je in kaj ni demokracija, ni treba v ZDA. Ali Srbijo. Dilem mrgoli tudi pri nas. Kjer smo trenutno — pa če nam je všeč ali ne — pri tem, da demokracijo enačimo s predpisanimi demokratičnimi postopki in standardi. Če gre za kršitev teh standardov, to ni demokracija. Če postopek predpisuje tajno glasovanje, je zavzemanje za javno glasovanje — ker bi to pač nekomu koristilo — nedemokratično. Torej kršitev demokratičnih standardov. Tipičen nedemokratični trumpizem. In obratno: če postopek predpisuje javno glasovanje, je zavzemanje za tajno glasovanje — ker bi to koristilo nekomu drugemu — prav tako značilen nedemokratični trumpizem.
Po predpisanih postopkih
Demokratični postopki in procedure so lahko vprašljivi. A njihove vprašljivosti ali celo nedemokratičnosti ne moremo korigirati tako, da jih v določenih primerih, ko nekomu ustreza, kršimo. Oziroma pozivamo k njihovi kršitvi. Kot to dela Trump. In kot v Sloveniji delajo nekatere politične stranke. In politiki. Takšno delovanje je politični trumpizem. Nosilci tovrstnih zahtev pa trumpisti. Katerih najbolj značilni predstavniki so Trumpovi privrženci, ki so napadli ameriški kongres.
Določeni predpisani politični postopki in procedure so lahko pomanjkljivi. Celo nedemokratični. In antidemokratični. V smislu, da onemogočajo, preprečujejo ali otežujejo vladavino ljudstva. A vprašljive demokratične procedure in postopke moramo znotraj zahodnih parlamentarnih demokracij pač korigirati po določenih predpisanih postopkih. In za te spremembe dobiti večinsko podporo. Zahteve, da jih je treba spremeniti, ker to ustreza določenim posameznikom in skupinam, ki za svoje zahteve po spremembah pravil in postopkov niso pridobili večinske podpore, pa so nedemokratične zahteve. Celo totalitarne zahteve. In to neglede na to, kdo to zahteva. Trump. Ali Putin. Ali Janša. Ali Golob. Ali konservativni intelektualci. Ali intelektualci, ki imajo status liberalnih intelektualcev. Ali celo branikov demokracije. Oziroma Demokracije.