Izzivov in težav, ki tarejo medije in novinarje, pa tudi občinstvo, je danes veliko. Občinstvo se sprašuje, komu še zaupati — in ali sploh zaupati — ter koliko spremljati in katere medije spremljati. Novinarji se sprašujejo, kako slediti novinarskim idealom in kako se zoperstaviti vplivu politike in kapitala.
Naloga politike pa je, da medijem zagotovi pogoje, da bodo lahko korektno opravljali svoje delo in prispevali k demokratičnosti družbe.
Zakon o medijih je obveznost politike. To spada v med službene obveznosti resornega ministrstva. Zato je prav, da se je Ministrstvo za kulturo lotilo priprav na novo medijsko zakonodajo. Zapisani cilji, ki jih predlog novega Zakona o medijih zasleduje, so smiselni in potrebni. Da je najmodernejši v Evropi, je lepo slišati. A bolj kot to je pomembno, da je prilagojen slovenskemu okolju in da omogoča najboljšo verzijo medijev v Sloveniji.
Ne brez pomoči
Četudi so razmere na globalnem trgu turbulentne in četudi je celoten medijski sektor poln izzivov, pa so razmere v Sloveniji specifične. Majhen trg zahteva drugačno obravnavo. Potrebno je upoštevati specifike, ki jih prinaša majhnost medijskega trga z vidika majhnih tržnih deležev, zaščite jezika in ohranjanja kulturne dediščine ter kulturne raznolikosti.
Kakovostna medijska produkcija na tako ozkem jezikovnem področju ne more preživeti brez pomoči. Govorim o pomôči države, ne politikov. Država je tisto, kar ni vezano na politične opcije, ki se na oblasti izmenjujejo. Država je nad dnevnim političnim dogajanjem in ideološkimi razlikami.
Zato je treba zagotoviti pogoje in sistemske rešitve, ki medijem omogočajo razvoj, novinarjem pa priložnost za kakovostno delo. Šele s takšnim pristopom bi državno financiranje preseglo že obstoječe financiranje medijev, ki veljajo za »naše« — pa tudi idejo, da medijem zadošča že drobiž za životarjenje.
Vrzel RTV Slovenija
A takšne ideje ni v predlogu, ki je trenutno na mizi.
Obravnavani predlog ponuja podlago za pripravo resne zakonodaje. Toda pot do bolj kakovostnih medijev je še dolga. Dobre rešitve bodo tiste, ki bodo ponudile priložnost za pluralno okolje, za različne medijske formate, za neodvisne novinarje in kakovostne medijske vsebine.
Treba pa bo upoštevati tudi javni RTV servis, ki je v medijskem okolju ključni akter — in določiti, kam to javno institucijo sploh želimo pripeljati. Šele ko bo jasno, kaj je javni interes za RTV Slovenija in kako ga naj doseže, bomo vedeli, kje je še tista vrzel, ki jo bodo v javnem interesu zapolnili drugi mediji. To bi moralo biti vodilo pri pripravi medijskega zakona!
Škarje in platno, gora in miš
Priprava novega Zakona je velika priložnost za ureditev medijske krajine, ki se utaplja v monopolih ter tabloidnosti in senzacionalizmu. Slovensko medijsko krajino zaznamuje vpliv politike in kapitala, osiromašeno novinarstvo, izgubljanje občinstva, padanje zaupanja v medije in odpovedovanje stremljenju k novinarskim idealom.
Če kdaj, bi lahko z novim medijskim zakonom ponovno definirali poslanstvo medijev in dojeli, da kakovosten medijski produkt pač stane in da je zanj treba tudi plačati. Politika ima priložnost. Razmere prav kličejo k ukrepanju. Parlamentarna večina jim daje v roke škarje in platno.
Kljub nekaterim drugačnim indicem pa upam, da bo to pripeljalo k spremembam na bolje — in da se po tem tresenju gore ne bo rodila samo miš.