Tudi struktura samega manevra neustavljivo spominja na ukrajinski primer. ZDA so se v domnevnem interesu obrambe demokracije odločile prestopiti ne ravno eksplicitno dogovorjene, a implicitno uveljavljene politične meje in dogovore. Ki v obeh primerih — tako v ukrajinskem kot tajvanskem — niso niti optimalne niti poštene.
Branik standardov
In če že govorimo o demokraciji, to tudi ni demokratično. Še posebej ne za Ukrajince in za Tajvance, ki ne podpirajo ruske politike v Ukrajini in kitajske politike na Tajvanu. Rusija in Kitajska namreč v obeh primerih kršita načela, ki bi jih v mednarodni politiki in v mednarodnih odnosih bilo treba upoštevati. Tako Kitajska kot Rusija prakticirata svoje imperialne cilje in interese. Ne oziraje se na standarde v mednarodnih odnosih in na principe mednarodnega prava.
Dotod je stvar jasna. In nedvoumna.
Problem pa nastane, ko kot branik standardov mednarodnih odnosov nastopijo ZDA.
Problem se še zaostri, ko ZDA kor branitelj teh standardov začnejo govoriti o demokraciji. O Ameriki kot o svetovnem branitelju demokracije.
Če demokracija v neki državi zelo koristi ZDA, potem jih zelo skrbi. Če jim koristi malo, te skrbi ne kažejo. Če jim ne koristi nič, se na demokracijo požvižgajo. Če jim demokracija škodi, pa demokratične standarde ne samo ignorirajo, ampak so jih pripravljeni tudi pohoditi.
Kaj je povedala Nancy Pelosi ob prihodu na Tajvan? Da je njen obisk znak ameriške podpore tajvanski demokraciji. Da je ta podpora nujna, ker je svet pred izbiro med demokracijo in avtokracijo. Pri čemer demokracijo seveda uteleša Zahod. Z ZDA na čelu. In da je njen obisk namenjen promociji skupnih interesov. Vključno z napredkom svobodne, odprte indijsko-pacifiške regije.
Politični pravorek
Že iz teh izjav je jasno, za kaj pri tem gre. Gre za to, da se z govoričenjem o obrambi demokracije krepi ameriška oz. Natova interesna cona. Kar seveda pomeni krepitev ameriškega imperializma.
Ta politični pravorek ZDA prakticirajo že desetletja. Vedno branijo oz. se borijo za demokracijo. Zakaj? Ker ima demokracija status nevprašljive in nedotakljive vrednote. Ker jim odpira možnost, da za paravan boja za demokracijo oz. za zaščito demokracije lahko skrijejo marsikaj, kar z demokracijo nima nobene zveze. Ali je z njo celo v popolnem nasprotju.
Še več! Pri ameriškem zavzemanju za demokracijo gre velikokrat za odkrito zlorabo demokracije. Za doseganje popolnoma nedemokratičnih ciljev in interesov. Gre za imperialne interese ZDA. Česar Američani niti ne poskušajo prikriti.
Tako je v ukrajinskem primeru. In tako je v tajvanskem primeru. Ne v Ukrajini ne na Tajvanu Američanom ne gre za dobrobit Ukrajine in Ukrajincev, niti Tajvana in Tajvancev. Ukrajino in Ukrajince ter Tajvan in Tajvance uporabljajo oz. zlorabljajo za realizacijo ameriških interesov in ciljev.
Zelo, malo, nič
Odgovor, kaj Nancy Pelosi počne na Tajvanu, je v luči tega jasen: skrbi jo za realizacijo ameriških strateških interesov v Aziji. To prikriva z govorjenjem o ameriški skrbi za tajvansko demokracijo. Kar je lari-fari. ZDA skrbi za demokracijo kjerkoli na svetu točno toliko, kolikor ji koristi za realizacijo lastnih interesov.
Če Američanom to zelo koristi, potem jih za demokracijo zelo skrbi. Če jim koristi malo, te skrbi za demokracijo ne kažejo. Če jim v konkretni situaciji ne koristi nič, se na demokracijo požvižgajo. In če jim uresničevanje demokracije škodi, potem demokratične principe ne samo ignorirajo, ampak so jih brez zadržkov pripravljeni tudi odkrito pohoditi. Kar potem cinično razglasijo za demokratičen ukrep.
Kitajska in Rusija prakticirata svoje imperialne cilje. Ne oziraje se na standarde v mednarodnih odnosih in na principe mednarodnega prava. Do tod je stvar jasna. In nedvoumna. Problem pa nastane, ko kot branik standardov mednarodnih odnosov nastopijo ZDA.
Indijanci v Oklahomi
Večkrat sem že pisala, kako recimo ZDA brez zadržkov kršijo demokratične principe in standarde, ko gre recimo za havajske nativce. Da Indijancev niti ne omenjam.
Vsem, ki še verjamete, da so ZDA utelešenje in branik demokracije, svetujem, da se pozanimate, kaj se trenutno dogaja recimo Indijancem v Oklahomi. Takoj vam bo jasno, o čem govorim. In zakaj ameriškemu zavzemanju za demokracijo ne moremo verjeti. Ali še natančneje: zakaj je treba takoj, ko ZDA začnejo govoriti o obrambi demokracije, pogledati, kaj spet v resnici hočejo. Za kaj jim v resnici gre. Za demokracijo prav gotovo ne gre.
Politični establišment
Nancy Pelosi verjame, da gre Ameriki za tajvansko demokracijo. Kot to verjame tudi Biden. In velik del ameriških politikov. Pa tudi običajnih Američanov. Vsi mislijo, da v resnici gre za demokracijo. Da so ZDA utelešenje in branik demokracije.
Kar pa sicer ne pomeni, da se nihče v ZDA ne bi zavedal, da gre pri njihovem zavzemanju za demokracijo v resnici za druge reči. To ve politični establišment. Vsaj tisti del, ki se z ameriško politiko profesionalno in strokovno ukvarja. To ve Nato. In to nenazadnje vedo tudi ameriški antropologi. Ameriška antropološka asociacija ni podpisala deklaracije o človekovih pravicah. In to zato, ker je ta deklaracija izrazito evropocentrična. Kar velja tudi za demokracijo.