Bližajo se evropske volitve, vendar nisem prepričana, da se razen etabliranih strank, ki to že dolgo počnejo, kdo nanje res pripravlja. Predvolilne teme bi morale biti osredotočene na premislek, kakšno Evropo si želimo. Kaj želimo v Evropi slovenskega. In na vprašanje, kaj Evropa pomeni Slovencem?
Dva meseca pred volitvami se še iščejo kandidati, ki bi nas zmogli ali želeli zastopati v Evropskem parlamentu. V normalnem okolju z visoko politično kulturo ne bi bilo nujno, da je izbor kandidatov za evropske poslance ključna tema. Če bi bilo, bi razumeli, da za vstop v politiko — še posebej na nadnacionalni, evropski ravni — obstajajo določeni standardi. To bi pomenilo, da so kandidati sposobni zagovarjati določene politične teme v imenu državljanov. Vrstni redi na kandidacijskih listah bi bili drugačni. Stranke bi za poslance predlagale tiste posameznike, ki so sposobni naša pričakovanja prenesti v Evropski parlament.
A videti je, da si v Sloveniji nismo na jasnem, kaj te volitve predstavljajo in kaj za državo pomenijo.
Vrednote in ideje države
Evropski poslanci zagovarjajo vrednote in ideje države, ki jih je poslala v Evropski parlament. Bolj kot njihova strankarska pripadnost je ključno to, da se poenotijo pri za državo ključnih temah. Najprej morajo prepoznati, kaj si v Sloveniji želimo za Evropo in kaj si želimo za Slovenijo v Evropi. Teh idej še nisem zasledila, niti razprav.
Državljanom je jasno, da živimo v negotovem času. Na vidiku so lahko izstopi iz EU po zgledu Brexita, pa pridruževanja EU, kot že dolgo obljubljamo balkanskim državam in Ukrajini. Na Evropo preži veliko nevarnosti s strani velikih sil. EU je videti zeloranljiva. V marsičem je še vedno abstraktna skupnost držav, ki finančno veliko prispevajo za skupno administracijo, a njihove vezi so rahle. Niso vse države enako zainteresirane za povezanost. Nekatere države imajo tudi različen odnos do velesil, kot so ZDA, Rusija, Kitajska … Mnoge države igrajo dvojno igro. Pri tem pa — logično — zasledujejo predvsem svoje interese.
Daleč od ljudi
En mesec po dnevu Evrope — torej 9. junija — bomo državljani odločali, kaj bo z Evropo, katero pot bo zasledovala. Videti pa je, da si tega vprašanja v Sloveniji nihče ne postavlja. Upala bi si trditi, da nismo zreli za Evropo. Morda niti ne za demokracijo, ki nam je dana. Podobno je tudi v mnogih drugih evropskih državah, saj je “evropskost” precej daleč od ljudi in od lokalnega in nacionalnega okolja.
Devet poslancev, ki jih bomo poslali v Evropski parlament, bo zastopalo slovenske interese v družini evropskih držav. To bodo morali biti posamezniki z bogatimi političnimi izkušnjami, ki bodo razumeli slovenske interese in predvsem zastopali tisto, kar Slovenija vidi v Evropski prihodnosti. Poslati v Bruselj in Strasbourg zrele politike je dejanje zrele demokracije.