Če se kakšen znan (kokr se da pri nas bit kao znan) pojavi v kakšni reklami, vedno slišim take očitke: »A, mu je zmanjkalo dnarja.« Pa še tko privoščljivo to izustijo. Al pa: »Aha, se je prodal.«
Ne vem, zakaj tak negativen prizvok okrog teh reklam. Vsi vemo, kakšen talent je Jurij Zrnec in res ne vem, zakaj bi bil problem, če še mal kakšno štacuno oglašuje. Okej, če en in isti model reklamira pet različnih izdelkov, ti že dopizdi. Sam pri nas itak vse tko deluje, da dobiš občutek, da pri nas živi sam pet talentiranih in sposobnih. Jebo majku, da ja. Igralstvo, radio, televizija, literatura. Skoz ena in ista imena. Jebat ga, očitno so/smo vsi ostali nesposobni.
Pač poveš resnico
Sej to sem že enkrat pisala, kako si recimo v literaturi kolegi in frendi med sabo pišejo recenzije in kritike. O meni so do zdej pisali sami taki, k me prej niso nikol videli. Samo Mehle me je poznal iz Metelkove, pa Izak Košir me je dvakrat videl na intervjuju, pa me je vseen omenil še prejšnji teden v Slovenskih novicah.
Aja, sem se pozabla pohvalit. Bla sem gost na nacionalenm radiu. Podrla vse rekorde nočnih oddaj. Novinarka oz. voditeljica me je videla prvič.
Jaz hočem, da me en prebere, če me ne pozna. Pol se bomo šli kritike pa te podobne hece. Kaj naj s tem, če me en iz vljudnosti hvali, ker se slučajno po istih literarnih krogih potikava. Fuknem v prvi koš tako kritiko.
En glasbeni urednik mi je enkrat rekel: »Kako nej spljuvam ta novo plato od tega pa tega, če ga bom videl na naslednjem koncertu?«
Ja kako? Pač poveš resnico. Sva kolega, ampak to je piece of crap. Najboljš, da se zdej kr vsi hvalimo med sabo, da se ja ne bi kdo komu zameri. In kdo bo sploh verjel kritiki, če ti jo skor mama napiše? Pa ne mi s to mejhnostjo, ker me ne bo noben prepričal, da se po naši rodni grudi šeta naokol sam pet izrednih ljudi.
Kako bi blo danes, če bi še živela Kennedy pa Marilynka? Oba sta umrla v roku enga leta. Kdo bi mel več klikov? In spet bili vsi šokirani, kako lahk enga predsednika kr ubijejo in kako lahk ona, taka lepa, k ma keš in vse, lepo zaspi od tablet.
Get real, folk!
Sam pejmo mi nazaj k reklamam.
Če se naš znan folk kurči po reklamah, kaj pa tujina? A Cindy Crawford je tud zmanjkalo keša, ker na italijanski TV oglašuje vodo al neki? Oskarjevec Jeff Bridges dela reklamo za Telecom. Antonio Banderas je v vseh reklamah za piškote. Kevin Costner očitno obožuje Rio Mare. Roger Federer ne more živet brez Barille. Totti ne brez praška za cunje.
Kaj zdej? A so vsi bankrotirali? So se vsi prodali? Pač, ponudijo jim take vsote, da dvomim, da rečejo ne. Glih je problem enmu Bridgesu po vseh teh vlogah odšpilat še kakšno neumnost v eni minuti. Našim bi pa moglo bit pod častjo se pojavljat v reklamah? Itak da ne služijo tok k v tujini, ampak neki pa že bo za rainy days.
In folk pada na te »znane« face. Mamce takoj letijo v to in to trgovino, ker un tud ziher tja hodi, pa še srečale ga bojo mogoče. Če je un rekel, da take kave še ni pil, pol pa že mora bit res. Uf, če pa ta hvali tak pa tak avto, mora bit pa res ena posebna mašina.
Get real, folk. Hvalijo, ker so plačani za to.
Pa uni so tud zabavni, k majo čez cel avto nalepko: »Ta avto vozi ta pa ta.« Že da se voziš po svetu, kokr da bi se ti mogu folk klanjat, ker si skor iz Royal Family, je smešno. Ampak kakšen bo pa pogledal, kakšen avto ta pa ta vozi.
Pač, reklame so vedno ble in vedno bojo in folk bo za dober denar oglaševal marsikej. Mogoče ena mama ne bo šla glih vibratorjem reklamo delat, bo pa pohvalila kakšno kuhinjo. Glih zanč je bla ena reklama o kuhnah. Niso znani, so pa to prijavili (družina pride kupit kuhno) ali neki v tem stilu: »Zdej pa nima sam soseda več take!« al: »Zdej mamo pa boljšo od sosedov.« A lahk še bolj slovensko reklamo nardiš?
Če bi Madonno zbil avto?
Sam pejmo mi še mal čez lužo. Pred kratkim je umrl Kobe Bryant. Tragična nesreča, on in hči in vsi ostali v helikopterju.
Zakaj sem napisala »vsi ostali«? Ker niso tok zanimivi. Vem, narobe svet. Ni prov tko, sam tko to laufa. Če bi napisala njihova imena, bi sploh vedli, za koga se gre? Ne bi. In če ne vemo, ni tok interesantno.
In pol je bil FB poln vsega o Bryantu, tko k vedno, ko en znan umre. In tko kot vedno se najde tud folk, k začne s tem, kao, kok jih je danes po svetu umrlo, pa revni otroci itd. Zakaj je zdej okol enga človeka taka galama?
Folk pada na te »znane« face. Mamce takoj letijo v to in to trgovino, ker un tud ziher tja hodi, pa še srečale ga bojo mogoče. Če je un rekel, da take kave še ni pil, pol pa že mora bit res. Uf, če pa ta hvali tak pa tak avto, mora bit pa res ena posebna mašina.
Kennedy, Marilyn, Tereza Vuk
Mogoče so ljudje res šokirani, ko se kakšnemu znanemu kej tragičnega zgodi, ker kao njim se pa že ne more. Al ti pa da to občutek, da smo res vsi isti. In pol folk take pribija: »Vidte, dnar ni vse. Pa vse je mel.« Ja, seveda, ker je imel vse, se njemu ne more nč zgodit.
In dost žalostno, da mora en znan umret, da prideš do tega, da keš ni vse. Dnar je velik, na žalost, ampak daleč od tega, da bi bil vse.
In če že štejemo klike, ko znani umrejo, kako bi blo danes, če bi še živela Kennedy pa Marilynka? Oba sta umrla v roku enga leta. Kdo bi mel več klikov? In spet bili vsi šokirani, kako lahk enga predsednika kr ubijejo in kako lahk ona, taka lepa, k ma keš in vse, lepo zaspi od tablet.
Komot. Ker smo vsi krvavi pod kožo. Sploh jaz. Ne sam da sem krvava pod kožo, jaz prov ne znam iz svoje kože. Ker sam men rata na nacionalki prijavit, da sem taka literarna princesa Diana. Sam še da mi en prereže bremze na kolesu, pa uletim v kakšen zid iz klanca, pol sva skor tam tam.
Sam pr men folk pol ne bi bil nč pretresen. »A šele zdej je šla? Jaz sem mislil,da je že deset let pokojna.«