Že druga zanimiva kadrovska rešitev

Roland Žel je bil od leta 2010 generalni direktor direktorata za obrambne zadeve. Finance so tudi našle takratno utemeljitev za imenovanje Žela, ki se bere kot opis kompetenc človeka, primernega za Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost:
»Vse od ustanovitve sedanjega direktorata je v vodstvu opravljal različne naloge s področja kadrovskih in organizacijskih zadev, sodeloval je pri pripravi strateških dokumentov nacionalne varnosti z obrambnega področja, kot direktor urada je opravljal naloge vodenja in usmerjanja, ki se nanašajo na področje civilne obrambe, kriznega upravljanja, zagotavljanja civilnih zmogljivosti za podporo Slovenski vojski in vojskam zavezništva, urejanja prostora za potrebe obrambe, kartografije ter izobraževanja in usposabljanja kadrov v obrambnem sistemu.«
No, Žel je že druga zanimiva kadrovska rešitev v letošnjem letu.

Naključja, naključja, naključja

V tekstu Šarčev alter ego, ki se počuti kot pošast Nessie sem pisal o intervjuju za aktualnim državnim sekretarjem na nacionalno varnost za Siol, v katerem je novinar Damirja Črnčeca pozabil povprašati marsikaj bistvenega.
Naključje je hotelo, da je 1. februarja letos mesto pete članice uprave največjega telekomunikacijskega operaterja v državi zasedla Vida Žurga, dolgoletna in aktivna članica stranke SDS. Žurgova je julija 2017 — spet po strašnem naključju — doktorirala pri mentorju … Damirju Črnčecu.
Časnik Večer je objavil dokaze, da je nova strokovna pridobitev v Telekomovi upravi s svojim mentorjem tudi v poslovnem odnosu. Z njim je poslovala še najmanj leta 2015, ko mu je septembra prodala Inštitut za globalno upravljanje (IGLU). V njem je Črnčec še danes lastnik.
Še eno veliko naključje: 1. januarja 2013 je članica uprave Telekoma postala Mateja Božič, žena tedanjega načelnika generalštaba Dobrana Božiča, danes svetovalka isti upravi.

Vprašanja, ki jih ni bilo

Zato ni bilo presenetljivo, ko je novinar Aleksander Kolednik v tistem intervjuju pozabil Črnčecu zastaviti niz ključnih vprašanj — kar sem tudi javno napovedal dan poprej.
Recimo: nič nismo slišali o kadrovanju v upravo Telekoma; nič o urednikih na Pop TV in o prihodu njihove novinarke na prvo mesto na listi za evropske volitve v stranki LMŠ, na kar namiguje Črnčecov prejšnji politični delodajalec; nič o odstavljanju poslanca LMŠ Darija Krajčiča zaradi »ukradenega« sendviča; nič o odstopu Romana Kirna, svetovalca zunanjo politiko v premierovem kabinetu; nič o odtekanju podatkov na revijo Reporter in vplivu na pisanje tamkajšnjih novinarjev.
O tem zadnjem je spregovoril odstopljeni državni sekretar v taistem kabinetu Peter Vilfan, ki je dostavil dokumentacijo osebno, a se je naslednji dan že znašla v omenjenem časopisu.

Ugibanja

Od tod naprej lahko ugibamo o dvojem.
Je tudi Roland Žel magistriral pri Šarčevem državnem sekretarju, včasih direktorju Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo, direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije SOVA in svetovalcu načelnika generalštaba Slovenske vojske za obrambno politiko? S kakšnimi strokovnimi znanji je prepričal Telekomove nadzornike — trenutno razvpito Lidio Glavina kot predsednico ter člane in članice Bernardo Babič, Dimitrija Marjanovića, Barbaro Kürner Čad in Barbaro Gorjup?
Drugi del ugibanja pa se dotika vpletanja vrha politike v delovanje državnih podjetij in z njim povezanih medijev. Je odhod Tine Česen, ki je predčasno končala mandat, povezan z odstopom Rudija Skobeta? Reporter je objavil, da je Skobe na finalu nogometne lige prvakov v Madridu prijateljem tarnal, da sta ga s vrha Telekomove uprave strmoglavila Šarčev državni sekretar in članica uprave Vida Žurga.

Denarja je/bo dovolj

Če lahko zaupamo javnemu viru, Želu ni treba biti v skrbeh za plačo: Česnova je za vodenje TSmedie dobivala mesečno 9.000€, za vodenje Planet TV pa še 3.000€, čeprav je družba pridelala skoraj 50 milijonov evrov izgube.
Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju 2019 ustvarila 19,57 milijona evrov čistega dobička, kar je za 35% več kot v istem obdobju lani, medtem ko so prihodki od prodaje v istem obdobju padli za 5% na 340,63 milijona evrov. To je vendarle dovolj denarja, da lahko oglašujejo tudi v Janševih propagandnih glasilih in sobivajo ob ksenofobnih in nestrpnih člankih, o čemer sem pisal v Telekom in njegovo oglaševanje v spornih medijih.