Kaj je koalicija? Namreč sociološko? Kot socialna skupina? Po svoji logiki delovanja? Odgovor je jasen. Vendar v Sloveniji tega v praksi nihče — niti tisti z najdaljšo politično kilometrino, recimo Janez Janša — se niti slučajno ne zavedajo.

Koalicija je vas. Ali po slovensko: vaška skupnost. Seveda ne po obliki. Čeprav se včasih zdi, da kakšna konkretna koalicija ni nič drugega kot skupina skreganih sosedov. A tej skupini skreganih sosedov manjka socialna logika delovanja vasi oz. vaške skupnosti. Ki se ji na kratko reče vaška solidarnost.

DPN

Solidarnost kot temeljna logika delovanja vasi oz. vaške skupnosti je povezana z vlogo te socialne enote v delovanju družb, za katere je značilen domačijski produkcijski način (DPN). Kot sem pisala že velikokrat, je DPN jedro slovenske zgodovinsko vzpostavljene socialne in kulturne tirnice. To pa zato, ker je DPN logika delovanja neindustrijskih agrarnih družb. Torej tudi kmečkih družb. Kar je slovenska družba skozi zgodovino bila večino časa. Ne smemo namreč pozabiti, da se je resna transformacija slovenske družbe v industrijsko družbo začela šele v socializmu.

Tako kot v drugih socialističnih oz. postsocialističnih družbah je s koncem socializma nastopilo obdobje dezindustrializacije. Kar gledano za nazaj pomeni, da je bila industrijska družba v zgodovini — torej od 6. stoletja do danes — v slovenski družbi samo majhen drobec tega časa. Veliko večino časa je bila slovenska družba agrarna kmečka družba. Torej družba, ki je delovala po logiki DPN.

Zato tolikokrat poudarjam, da bi bilo ključno, da bi tako družboslovci kot tudi praktični odločevalci, predvsem politiki, razumeli Sahlinsa. In njegove ugotovitve o DPN. Ker bi potem bolje razumeli Slovence. In sebe. Ter svoje napake.

Logika posplošene recipročnosti

V DPN ima vas oz. vaška skupnost zelo pomembno vlogo. Je namreč tista socialna skupina, čez katero solidarnost ne seže. Ali povedano drugače: vas je največja socialna skupina, ki še deluje po logiki vzajemne solidarnosti. Ki je antropološko gledano logika posplošene recipročnosti. 

Kaj to pomeni? Predvsem in najprej, da je to najširša socialna skupina, v kateri člani skupine še preživetveno poskrbijo drug za drugega. Širše od te socialne skupine ta logika ne seže. Znotraj te skupine pa je obvezna. Tako za člane te skupine. Kot za to skupino kot celoto. Pa tudi za družbo, ki deluje po logiki DPN, kot celoto.

Naj pojasnim nekoliko podrobneje. Osnovni motiv delovanja vseh socialnih enot v družbah z DPN je zagotavljanje preživetja članov domačije. Domačija je osnovna preživetvena enota, ki zagotavlja preživetje vsem svojim članom. Neglede na količino in kvaliteto dela, ki ga v domačiji opravijo. V domačiji namreč preživijo tudi tisti, ki ne delajo. Recimo otroci, starejši, bolni itd. V domačiji obstaja torej preživetvena solidarnost, ki je povezana s tem, da je posameznik njen član. Če ste član domačije, vam je preživetje zagotovljeno.

“Domačijska tragedija”

Zato je v Sloveniji tako pomembno, čigav član ste. Ker če niste nikogaršnji član, ste nasrkali. Preživeti morate namreč sami. Kaj to pomeni, zelo dobro vemo tisti, ki zavestno ali iz drugih vzrokov nismo bili člani nobenih domačij.

Včasih pa kakšni domačiji v vasi ne uspe preživeti. Takšno stanje je v DPN znano kot “domačijska tragedija”. Gre za stanje, ko bi domačija, če bi bila prepuščena sama sebi, propadla. A ne propade. Ker ji preživetveno pomagajo druge domačije iz vasi. Pa ne zato, ker bi se vedno krasno razumele. Ne. Za to pomočjo je preživetvena kalkulacija. Vsaka domačija se zaveda, da če bo danes pomagala domačiji v škripcih, bo ta domačija morala pomagati njej, ko bo sama v škripcih. Meddomačijsko vaško solidarnost poganja preživetveni egoizem vsake domačije, ki deluje po logiki posplošene recipročnosti.

Oslabitev celote

To je seveda opis idealnega stanja. Domačije so v vaseh tudi propadale. Bodisi zato, ker domačiji v škripcih nihče ni hotel pomagati. Recimo kakšni materi samohranilki, ki je imela otroke z različnimi moškimi, kar je bilo videti moralno nesprejemljivo. Ali zaradi uvedbe denarnih obveznosti (davkov), ko druge domačije preprosto niso imele sredstev, da bi domačijo v stiski rešile pred propadom. In podobno.

Tisto, kar je ključno izpostaviti, pa je dejstvo, da je propad vsake domačije vedno oslabil tudi vas kot celoto. Ne toliko zato, ker bi bila v vasi ena domačija manj. Ampak zato, ker se je s tem skrhala mreža solidarnosti. Zmanjševala se je gostota podpornih kooperativnih vezi v skupnosti. Takšno zmanjševanje pa ogroža slehernega člana skupnosti, v kateri se to dogaja.

Temeljno socialno gonilo

Tako smo prišli do odgovora, kaj je tisto, česar pri koalicijah kot socialnem pojavu ne razumejo tisti, ki jih sestavljajo. V koaliciji ne gre toliko — kot napačno poudarjajo politične stranke — za skupne politične cilje, politične programe itd. Mnogo bolj gre za to, da enote, ki sklenejo koalicijo, razumejo, da gre za dogovor o vzajemni brezpogojni podpori. Da je to temeljno socialno gonilo koalicije. 

Tega pa slovenske politične — in tudi druge — koalicije ne razumejo. Ko neka članica koalicije postane šibka, ko torej doživlja “domačijsko tragedijo”, ji druge članice koalicije ne pomagajo preživeti. Ampak jo, nasprotno, želijo politično požreti. To napako redno dela tudi Janša. Ki je že večkrat dokazal, kaj se s šibkimi članicami koalicije zgodi. Ostanejo same. Brez socialnega zavezništva.

Sredobežne in sredotežne sile

V tem smislu je preživetje zavezništev ne samo stvar razumevanja socialnih logik, ki v vaseh oz. vaških skupnostih delujejo. Odvisno je tudi od povsem osebnih značilnosti voditeljev članic zavezništva. Če imajo vodje članic zavezništva grandiozne motnje, avtoritarne tendence, težave s prenašanjem drugače mislečih in kakšne podobne osebnostne značilnosti, je koalicija že vnaprej obsojena na propad. Ne pa zaradi neskladnih ali neusklajenih političnih ciljev. In podobnega. Kar članice slovenskih političnih koalicij vedno napačno izpostavljajo. Gre preprosto zato, da v socialni dinamiki prevladajo sredobežne sile nad sredotežnimi. Biti pa bi moralo obratno. V dobrobit koalicij. V dobrobit vseh njenih članic. 

A tudi v dobrobit družbe kot celote. S sredobežnimi silami razcefrane politične koalicije so namreč škodljive za družbo kot celoto in tudi za člane in članice. Takšne koalicije družbo uničujejo.