V Ekvadorju so zelo strogi varnostni ukrepi. Policijska ura nastopi že ob dveh popoldan. Trgovine z živili zapirajo že ob 12:30, vse drugo pa je tako ali tako zaprto. Razen lekarn, a samo do policijske ure. Policiji pomaga 25.000 vojakov, kar pa ne pomaga, da bi se širjenje korona virusa zaustavilo.
Z otočja Galápagos sem se z letalom vrnil na celino, v drugo največje, dvomilijonsko mesto Guayaquil, 13. marca. Tedaj sem poročal o dveh mrtvih in nekaj deset okuženih. Včeraj pa je bilo v Ekvadorju — pri 17 milijonih prebivalcev — COVID-19 pozitivnih 1.890, umrlo pa je že 57 ljudi.
»Pomagajte nam, prosim! Sosed, ki je imel simptome korona virusa, je umrl pred štirimi dnevi. Cela soseska smrdi, mi pa kličemo in kličemo, toda nihče ne pride pobrat trupla,« se je s solzami izpovedala prebivalka.

Vrste za pogreb

Takšnih primerov je v glavnem ekvadorskem pristanišču Guayaquil veliko. V mestu je zabeleženih polovica od vseh ekvadorskih pacientov s korona virusom, temu primerno je tudi umrlih. Pokop ni več normalno dejanje, ki bi se lahko zgodilo v nekaj urah ali dneh po smrti. Pogreb je zdaj križev pot. Premalo je negovalnega osebja in pogrebnikov in prostora na pokopališčih ob cerkvah.
Na obrobju mesta se od zore vijejo dolge vrste ljudi, ki obupano iščejo možnost, kako bi pokopali sorodnika. Ker število mrtvih in pogrebov presega kapacitete, svojci čakajo na dokumente v vrsti več ur ali ves dan. Po poročanju lokalnega časopisa Expreso žalujoči ostali hranijo posmrtne ostanke svojcev doma. Na tleh dnevne sobe, v postelji, na terasi.
Včeraj je bilo pred pokopališčem Jardines de la Esperanza okrog 10. ure v vrsti več kot sto ljudi. Prvi so prispeli takoj po koncu policijske ure ob 5. zjutraj. Večina jih čaka v vrsti tri dni, preden jim pokojnika uspe pokopati.

171

»Moj tast je umrl zaradi korona virusa,« pravi Richard Morales. »Nikoli ga niso testirali. Vendar vemo, da je umrl zaradi zastoja dihanja po petih dneh boja proti simptomom. S številke 171 [za nujne klice v zvezi s korona virusom, op. FP] se niso odzvali, da bi ga prišli pogledat. Niti ni nihče prišel po truplo. Nazadnje, ko smo klicali, so rekli, da morajo odpeljati še 110 trupel. Hiša je polna vonja po umrlem. Tri dni sem stal v vrsti, da bi ga pokopal tukaj, kjer počiva že veliko mojih pokojnih sorodnikov.« 
Morales je še dejal, da je imel kljub temu, da je lastnik groba, zaplete pri pridobivanju prostora za tastovo žaro. “Vse krste so prodane. Ko je umrl moj tast, jih ni bilo več. Pogreb zdaj stane 1.400 dolarjev, prej pa je stal okrog 600 dolarjev. Vse je ušlo izpod nadzora,« pravi ogorčeno.
Pokopališče Jardines de la Esperanza je tako kot druga v Guayaquilu propadlo. Uslužbenec pravi, da je za danes 90 prošenj za pokop (malo več kot v zadnjih dveh dneh), največja zmogljivost pokopališča pa je le 42 pokopov.
»Jutri bodo morali spet priti v vrsto. Toliko ljudem ne moremo več pomagati,« je dejal.

Pokojnika v vrečo za smeti

Vrste nastajajo zato, ker treba podpisati dokument, ki zagotavlja prostor za pokop pokojnika. Ne še isti dan, ampak kasneje.
Na pokopališču Ángel María, ki se nahaja v predmestju Guayaquila, je bilo ob šesti uri zjutraj v vrsti najmanj šestdeset ljudi. Ampak tam razdelijo samo deset vstopnic za pogreb na dan, ker niti za žarne pokope ni več prostora.
Viviana Macias je prišla na pokopališče z vrečami za smeti. Vanje je dala očeta, ki je umrl pred sedmimi leti, da bi naredila prostor za sestro, ki je umrla pred dvema dnevoma.
»Dva dni smo opazovali in iskali prostor na pokopališču, ampak ga nismo našli. Tudi ni bilo nikogar, ki bi prodal grob. Ni druge možnosti, kot da spravimo mojega očeta ven iz groba,« je vpila ženska.
Expreso ni imel dostopa do informacij o glavnem in največjem pokopališču v Guayaquilu. Upravitelji so izjavili, da ne dajejo podatkov in se ne pogovarjajo z mediji.

V civilnem registru

Pokopališki delavci se pritožujejo, da veliko ljudi zahteva pokop brez vpisa v mrliško knjigo, kar mora odobriti civilni register. Toda sorodniki umrlih trdijo, da morajo tudi tam čakati zelo dolgo, preden se prav tako dolg postopek sploh začne.
»Čakalna vrsta v civilnem registru je ogromna. Komaj sem se prebil do okenca. Moj sorodnik je mrtev že štiri dni. Zaradi neurejenih papirjev ga nismo mogli pokopati. Vsi postopki zamujajo,« pravi Joaquín Batioja.
Poročali so tudi, da zasebni pogrebniki nočejo odpeljati trupel ljudi, ki so umrli doma, ker jih je strah okužbe.
Čeprav so imeli nekateri umrli simptome korona virusa, vlada pokrajine Guayas in ministrstvo za zdravje pojasnjujeta, da je večina teh smrti posledica drugih vzrokov.
Zato so kriminalistični enoti policije predali šest vozil in jih zadolžili za odvoz trupel. Vlada je poročala, da so v sredo odpeljali okrog 40 trupel, naslednji dan pa spet toliko. Zaradi varnosti je treba vsa trupla kremirati.
Pripravljajo prostor za novo pokopališče. Število umrlih na domu se je povečalo za 185%.
Za kršitev policijske ure so zagrožene kazni: prvič 100 dolarjev, drugič 400, tretjič pa zapor od enega do treh let.
Poročali so tudi o posebej drznem roparskem napadu na avtobus. Skozi odprta vrata so med vožnjo skočili štirje mladeniči. Eden je ustrelil v voznika, drugi pa so vzeli iz blagajne denar in sicer maloštevilnim potnikom pobrali torbe. Varnostna kamera je vse posnela, kriminalce so že izsledili.