Kulumne
#Putin #Ukrajina #Rusija
Kot demokrat, humanist in zaprisežen antifašist sem na strani Ukrajine
Logo 14.09.2022 / 06.05

Mnogi v Putinu vidijo rešitev za svetovne težave. Niso zato fašisti. A naj ti digitalni španski borci še enkrat razmislijo.

Aleksander Dugin, 2007: “Putinovih nasprotnikov ni več. Če obstajajo, so duševno bolni in jih je treba poslati na klinični pregled. Putin je povsod, Putin je vse, Putin je absoluten, Putin je nepogrešljiv.”

Zborovanje Svete alianse je financiral ruski oligarh z dobrimi zvezami v Kremlju in v vrhu Ruske pravoslavne cerkve Konstantin Malofejev. V ospredju razprav so bila prizadevanja za obrambo Evrope pred "liberalnimi idejami in homoseksualnostjo v imenu patriotizma in krščanskih družinskih vrednot". V podobni sestavi in na podobno temo se je cvet evropske skrajne desnice nekaj mesecev pozneje sestal tudi v Moskvi in v okupiranem Donecku.

"Napol fašizem"

Tematika tega in podobnih druženj je rdeča nit, ki povezuje kulturni boj skrajno desne politike v mnogih evropskih državah, v ZDA in seveda tudi drugje. Z različnimi poudarki in nacionalnimi konteksti, a ta kulturni boj vedno temelji na istem diskurzu boja proti liberalnim vrednotam, homoseksualnosti, dekadentnosti liberalnih elit in njihovih vrednot. V ZDA to zgodbo peljejo seveda predvsem Trump in njegovi pod blagovno znamko MAGA, v imenu katere prepovedujejo šolske knjige in vsebine, napadajo parlament in ustavne institucije, zanikajo rezultate volitev ter omejujejo pravice žensk in družbenih manjšin. Gre za politiko, ideje in ljudi, ki jih je ameriški predsednik Joe Biden pred kratkim imenoval "napol fašizem".

V Evropi veliko slišimo o nevarnosti "kulturnega marksizma". Za kaj naj bi pri tem šlo, je bralcem madžarskega tednika Mandiner, ki je bil objavljen decembra 2020, pojasnil takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša. Takole je povedal:

"V komunističnem manifestu iz 19. stoletja piše, da je za ustvarjanje novega sveta oz. komunizma treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. Paradoksalno tega cilja kljub ogromnim žrtvam in trpljenju komunizem ni dosegel z nasiljem in diktaturo. Zato se iste cilje zasleduje na drugačen način. Preko množičnih medijev, univerz, kulturne industrije, multinacionalnih institucij, množičnih migracij, vsiljene multikulturnosti, delovanja nekaterih političnih strank. Dogaja se nekaj, kar je precej spretno skrito, a vsak, ki pozna zgodovino in politične koncepte, lahko vidi smer, v katero se vse skupaj razvija."

Nujnosti boja proti kulturnemu marksizmu se je posvečal tudi norveški ekstremist Anders Breivik v svojem manifestu, v katerem je pojasnil razloge za svoj morilski pohod v Oslu in na Utøyi, v katerem je umoril 77 pretežno mladih ljudi in otrok.

Aleksander Dugin

Na zborovanju Svete alianse na Dunaju seveda niso bili samo sodelujoči iz zahodne Evrope. Tam je bila tudi močna delegacija organizatorjev iz Rusije. Med njimi je bil tudi filozof, politolog, ideolog Aleksander Dugin, ki je bil nedavno deležen velike pozornosti po tem, ko je v atentatu umrla njegova hči in somišljenica Darja Dugina.

Dugin je zelo kontroverzna osebnost, ki pa mu na zahodu pogosto pripisujejo pretiran in preveč direkten vpliv na Putina in njegovo politiko. Do nedavnega atentata na hčer je bil Dugin ruski javnosti bolj ali manj neznan. A tudi če ne gre za novodobnega Rasputina, ki bi skrit za zavesami kremeljskih dvoran Putinu narekoval, kaj naj počne, je njegovo pisanje izjemno zanimivo. Če že ne kot veliki načrt, pa vsaj kot ilustracija ideologije, ki prevladuje v ruskih političnih in intelektualnih krogih in se odraža v Putinovi politiki do Rusije, njene vloge v svoji "bližnji soseščini" in v svetu, odnosu do zahoda, predvsem ZDA, pa tudi do Evropske unije in seveda Ukrajine.

Dugin je svoje ideje o Evraziji in ruskem svetu razdelal leta 1997 v svojem traktatu Temelji geopolitike. To delo je pomembno za razumevanje ozadja zadnjih dogodkov, vključno z agresijo na Ukrajino, saj kaže, da so ideje, na podlagi katerih Putin vodi politiko do zahoda in do soseščine — vključno s "specialno vojaško operacijo" — del ruske politične psihopatologije že najmanj četrt stoletja. Pravzaprav vse od razpada Sovjetske zveze.

Osrednja teza Duginovih temeljev geopolitike je vzpostavitev Evrazijskega imperija pod nadvlado Rusije. Dugin trdi, da so etnični Rusi "nosilci edinstvene civilizacije" in "mesijansko ljudstvo", ki ima "univerzalni pomen za vse človeštvo". Rusko ljudstvo, vztraja Dugin, je lahko kot jedro ogromnega imperija. "Odstop od vzpostavitve imperija," opozarja, "bi prinesel konec ruskega ljudstva kot zgodovinske realnosti in civilizacijskega fenomena. Takšno zavračanje bi bilo enako nacionalnemu samomoru. Brez imperija bodo Rusi izginili kot narod."

Če se ne morete spomniti, na kaj vas te besede spominjajo, si jih prevedite v nemščino.

Takole je Dugin že leta 1997 pisal o Ukrajini:

"Ukrajina kot država nima geopolitičnega, kulturnega ali univerzalnega pomena, nima geografske edinstvenosti, nobene etnične ekskluzivnosti. Ukrajina kot samostojna država z določenimi ozemeljskimi ambicijami predstavlja ogromno nevarnost za vso Evrazijo in brez rešitve ukrajinskega problema je na splošno nesmiselno govoriti o (ruski) geostrateški politiki."

Zveni znano? Duginovo tezo, da Ukrajinci kot narod ne obstajajo, je Putin razdelal v psevdozgodovinskem pamfletu O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev.

Naj vas naslov ne zavede: teza o enotnosti temelji na domnevi, da so Rusi, Belorusi in Ukrajinci del istega naroda, Ukrajina kot država pa da je umetna tvorba. Putin članek miroljubno zaključi z besedami, da Rusija nikoli ni bila in ne bo antiukrajinska, o prihodnosti Ukrajine pa naj odločajo njeni državljani.

Pol leta kasneje je sprožil "specialno vojaško operacijo".

Evrazijski imperij

Toda ruski arhitekti Evrazijskega imperija se v iskanju podpore za svoje načrte niso zadovoljili samo s skrajno desnim delom političnega prostora. Podporo za pax kremliana so iskali tudi na drugi strani — in v sredini. Še posebej po napadu na Ukrajino se jim je to posrečilo na način, ki zelo spominja na drugi temelj Duginovih Temeljev geopolitike, v katerem poziva k "obglavljenju atlantske anakonde". Dugin je zapisal — ponavljam: govorimo o traktatu iz leta 1997:

"Ruske varnostne službe in njihovi zavezniki morajo izzvati vse oblike nestabilnosti in separatizma znotraj meja ZDA. Še posebej pomembno je vnašati geopolitični nered v ameriško notranjo politiko, spodbujati vse vrste separatizma ter etničnih, družbenih in rasnih konfliktov, aktivno podpirati vsa disidentska gibanja — ekstremistične, rasistične in sektaške skupine — in tako destabilizirati notranjepolitične procese v ZDA. Istočasno bi bilo smiselno podpirati izolacionistične težnje v ameriški politiki."

Poskusi vplivanja na ameriške in druge nedavne volitve, pa tudi na referendum o brexitu, pa seveda sestanki Svete alianse in finančna podpora skrajno desnim gibanjem kažejo, da ta načrt ni ostal samo mrtva črka na papirju Duginovega traktata.

Poskus vzpostavljanja Evrazijskega imperija z Rusijo na čelu ne poteka samo z neposrednimi intervencijami v ameriško in evropsko družbo in politiko, ampak predvsem z izjemno spretnim izkoriščanjem naših lastnih slabosti in napak. Putin in njegova kohorta so se izkazali kot odlični psihologi. V razgrajevanju zahodnih demokracij se jim ni treba pretirano izpostavljati. S pomočjo svojih botov pritiskajo na gumbe nakopičenih frustracij in jeze. Vsakomur ponujajo tisto, kar si želi in emotivno potrebuje. Nekaterim boj proti liberalnodemokratskim vrednotam, drugim upor proti ameriški politiki in vplivu. Skoraj neopazno nas usmerjajo tja, kamor si instinktivno želimo. Naprej pa gremo kar sami. Nekateri počasi, drugi z zaletom.

Dieta desnega populizma

Tako skrajno desni populizem kot pavlovianski antiamerikanizem na delu druge strani političnega pola se hranita z napakami, nedoslednostmi, krivicami in zablodami, ki so jih zagrešile zahodne liberalne demokracije same. Nedoslednost, egoizem, brezobzirni ekonomski interesi, dvojna merila, kršenje mednarodnega prava, pa podivjani neoliberalizem, ki v zadnjih desetletjih producira ogromno ponižanih, marginaliziranih in jeznih državljanov na zahodu, ni samo vreden obsodbe, temveč je tudi v največji meri odgovoren za to, da gre Kremlju spodkopavanje zahodnih liberalnih demokracij tako zlahka od rok.

Liberalnodemokratskega družbenega modela nam ne bo uspelo rešiti brez globokih geopolitičnih, družbenih in ekonomskih sprememb. A pri tem je vendarle treba opozoriti na razliko med nepopolnim in v spoštovanju lastnih humanističnih in demokratičnih vrednot pogosto nedoslednim družbenim sistemom, ki pa s svobodnimi volitvami in skozi nadzor s strani neodvisnega sodstva, medijev in civilne družbe vendarle vključuje mehanizme za avtokorekcijo, in politično ideologijo in režimom na drugi strani, ki na vsako kritiko odgovarjata z nasiljem in ki nacionalizma, avtoritarnosti, sovraštva do družbenih manjšin, prezira do demokratičnih vrednot in nadvlade nad drugimi narodi ne samo ne skrivata, temveč ponosno označujeta kot svoje cilje in poslanstvo.

Dvomim, da bom s svojim pisanjem napeljal k premisleku ljudi, ki občudujejo brezobzirnost ruskega vožda pri zoperstavljanju in rušenju temeljnih demokratičnih civilizacijskih vrednot. Imam pa sporočilo za tiste, ki v Putinu vidijo rešitev za krivice in napake, ki jih je s svojim lomastenjem in kršenjem lastnih vrednot zagrešil zahod.

Razumem, spoštujem in v mnogočem delim njihovo ogorčenje. A Putin ni rešitev. Uspeh njegove politike je pot, ki nas lahko z dežja popelje pod slap povampirjenega nacionalističnega imperializma, ki svojo moč gradi in ohranja z zatiranjem vseh demokratičnih pravic, z agresijo in sovraštvom do kritikov in družbenih manjšin.

Ne pozabimo: Rusija je agresor

Vse te napetosti in manipulacije so dosegle vrelišče z rusko agresijo nad Ukrajino. Tudi sam si močno želim, da bi se prelivanje krvi čim prej končalo. Podpiram pobude za mir. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je Rusija tista, ki je agresor, Ukrajina pa se bori za preživetje. Tako kot smo se pred več kot sedmimi desetletji borili za preživetje Slovenci. Če ima kdo v imenu miru težave s podpiranjem ruskega poraza v tej vojni, naj vsaj odločno podpre ruski umik z ukrajinskega ozemlja. Vsak drugačen izid bi bila zmaga agresorja. Kompromis, v katerem bi bil volk sit, koza pa bi si tako ali tako bila sama kriva, ne bo prinesel miru. Izid te vojne bo odločil, v kakšni Evropi in svetu bomo živeli jutri.

Naivno in nevarno je tudi prepričanje, da Putin z energenti izsiljuje Evropo zaradi sankcij in da bi umik sankcij vzpostavil prejšnje stanje. Ali lahko kdo res verjame, da bi v primeru umika sankcij Putin spet začel nemoteno in po nižjih cenah dobavljati energente? Da bi omogočil zahodnim državam, da se izognejo nestabilnostim in socialni krizi, kar je vse voda na Putinov mlin? Da bi jim dal čas in priložnost, da poiščejo alternativne rešitve in izničijo njegovo najmočnejše, z nevidno roko trga in kataklizmičnim razpihovanjem panike podprto orožje za discipliniranje in obglavljenje "liberalne anakonde" in prevlado "ruskega sveta"?

Na napačni strani zgodovine

Ne, dragi moji. Umik sankcij bi prinesel samo politično in moralno diskreditacijo Evropske unije, obenem pa bi Rusiji omogočil, da selektivno podpira tiste države in politike, ki so se pripravljeni ukloniti agresivnemu ruskemu imperializmu. Kaj bi to pomenilo za prihodnost, stabilnost in varnost v Evropi, si ni težko predstavljati.

V zvezi z agresijo na Ukrajino sem sam zato odločno na strani žrtve. Za tem stojim kot demokrat, Evropejec, humanist, predvsem pa kot zaprisežen antifašist. To polagam na srce mnogim, ki v Putinovi Rusiji vidijo rešitev za nakopičene svetovne težave in krivice. Ne mislim, da so fašisti. Ravno nasprotno, prepričan sem, da niso. In ravno zaradi tega bi ljudem, ki verjamejo, da so novodobni digitalni španski borci, svetoval, naj samokritično razmislijo, ali se s svojim udrihanjem po EU, sankcijah, liberalni demokraciji, vojaški pomoči žrtvi agresije in navdušenim ploskanjem protestom, ki jih po evropskih prestolnicah organizirajo skrajna desnica in ruski boti, v tokratni epizodi nikoli končanega spopada s fašizmom niso nehote znašli na napačni strani zagodovine.

NAROČI SE
#Putin #Ukrajina #Rusija
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke