Podpisniki poziva za mir smo bili v zadnjem času predmet napadov, diskreditacij, paternalističnih razlag ipd. Pričakovano. Vojna v Ukrajini je namreč področje ideološkega boja, v katerem drugače misleče napadajo po logiki: “Manj kot vemo, bolj napadamo, smešimo, zaničujemo!”

Ti napadi pa so v resnici dobra novica. Pomenijo namreč, da stanje hegemonije glede vojne v Ukrajini še ni doseženo. Ker če bi bilo, bi napadi prenehali. 

Tisti, ki mirovnike napadajo, hočejo doseči prav to: ideološko hegemonijo. Vendar jim ni uspelo. In uspeva jim vse manj. Pojavlja se namreč vedno več dejstev, ki niso v prid ideološki razlagi vojne v Ukrajini, v kateri je problem samo Rusija — Zahod, ZDA in Nato pa ne. Dejstva namreč govorijo drugače.

Eduardo Galeano

Ta dejstva opisuje Eduardo Galeano v svoji knjigi Otroci dni takole:

“9. marec: Dan, ko je Mehika napadla Združene države. Ob zori tega dne leta 1916 je Pancho Villa prečkal [ameriško] mejo, požgal mesto Columbus [New Mexico], pobil nekaj vojakov, vzel s seboj nekaj konjev in streliva in se naslednjega dne vrnil v Mehiko, da bi pripovedoval o svojem podvigu.”

“Ta bežni vpad jezdecev Pancha Ville je bil edina invazija, ki so jo Združene države doživele v vsej svoji zgodovini. Po drugi strani pa je ta država napadla in še zmeraj napada skoraj ves svet.”

“Od leta 1947 se njihovo Ministrstvo za vojno imenuje Ministrstvo za obrambo. Njihov vojaški proračun se imenuje obrambni proračun. To ime je uganka, bolj zagonetna kot skrivnost svete Trojice.”

K navedenemu naj dodam svojo ugotovitev iz opazovanja z udeležbo, ki sem ga izvajala v ZDA: “To, da ZDA niso nikoli imele vojne na svojem ozemlju, je problem. To pa zato, ker so za ZDA vojne samo medijski dogodki, ki dvigujejo gledanost. Ko je več ne dvigujejo, jih več ne zanimajo.” To sem zapisala v času vojne v Iraku.

Jeffrey Sachs

Drugi sklop dejstev je pred dnevi v Mariboru izpostavil Jeffrey Sachs. Takole pravi:

“Mislim, da bi se vojna lahko končala kmalu oziroma takoj, če bi se odločili za razumna pogajanja. ZDA menijo, da se ta vojna lahko konča le s Putinovim porazom. To se mi zdi zmotno in popolnoma nestvarno. Kako premagaš državo, ki ima 1600 jedrskih konic? […] Že večkrat sem svetoval Ukrajincem in ukrajinski vladi, naj se ne ujamejo v posredniško vojno med ZDA in Rusijo, saj bo njihova država uničena. […] Ukrajincem sem rekel: ‘Poglejte Afganistan. Si želite tega? Petnajst let okupacije in nenehnega uničevanja? Nikar!’ Povedal sem jim, da ZDA že vse moje življenje ‘pomagajo’. Vietnam, Kambodža, Laos, Irak, Sirija, Libija … Kakšna je ta pomoč? Konča se z uničenjem države. Miselnost ameriške elite z vzhodne obale je, da ZDA vladajo svetu in da je tako prav.”

“Ukrajinci imajo pravico, da si izberejo gospodarsko in politično prihodnost, ne pa tudi vojaške prihodnosti. Ukrajinci pravijo: ‘Naša prihodnost bo, da bodo imele ZDA v Ukrajini vojaška oporišča.’ Tega si Ukrajina ne more izbrati sama. To je grožnja Rusiji.”

“Današnja miselnost ameriškega državnega vodstva je: ‘Imamo dva sovražnika, ki ogrožata naš unipolarni svet. Eden je šibkejši, in sicer Rusija. Ah, oslabili jo bomo. Izčrpali jo bomo z vojno. Ona je drugorazredna, obrobna sila.’ Toda pozabili so na 1600 jedrskih konic, 11 časovnih pasov, bogate zaloge naravnih virov in izjemne talente Rusov. Ena od utemeljitev je, da moramo biti v tej vojni neizprosni, da bo Kitajska videla, da mislimo resno. Ukrajina misli, da gre v tej vojni zanjo. Ne. To je vojna za oslabitev Rusije, Ukrajina pa je v njo ujeta. Izgublja na stotisoče ljudi, mesta. Grozno je. Vendar sploh ne gre za Ukrajino. V sprevrženem razmišljanju elite gre za Kitajsko.”

Benjamin Abelow

Tretjo skupino dejstev je opisal Benjamin Abelow v svoji knjigi How the West Brought War to Ukraine: Understanding How U.S. and NATO Policies Led to Crisis, War, and the Risk of Nuclear Catastrophe.

Ameriški recenzenti izpostavljajo, da Abelow v knjigi razbija lažne narative o vojni v Ukrajini; da skozi dokumente razkriva resnico o ukrajinski krizi; da pravilno izpostavlja, da sta glavna krivca za vojno ZDA in NATO pakt itd.

V knjigi podaja dokumentacijo o zahodnih provokacijah Rusije od leta 1990 do 2022, analizira ameriško rusofobično politiko, pokaže, kako so bile ZDA opozorjene pred nevarnostmi, ki so povezane s širitvijo NATO pakta na vzhod Evrope itd. Priporočam v branje! Knjiga je že dostopna na Amazonu, stane samo 10 dolarjev.

SIPRI

Četrto skupino dejstev predstavlja poročilo Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) za leto 2022. Najbistvenejša so: Evropa se militarizira, uvoz orožja v evropske države raste (v letih 2018–22 za 47%, v članicah NATO pakta celo 65%). Leta 2022 je bila tretji največji uvoznik orožja na svetu Ukrajina. V to državo je šlo 8% vsega orožja na svetu oz. 31% vsega v evropskih državah proizvedenega orožja. Največji izvoznik orožja so ZDA (40% svetovnega izvoza), povečujeta pa se tudi francoski in italijanski izvoz orožja.

Če vemo, da tudi Nemčija tradicionalno sodi med najpomembnejše izvoznice orožja, je iz navedenih dejstev jasno, zakaj ZDA in EU hočejo vojno v Ukrajini. Gre za donosen posel. Nikomur ni mar, da bo Ukrajina končala v popolnem uničenju. To bo za zahodno industrijo super. Državo bo treba obnoviti. Pogovori o tem, kdo bo imel pri tej obnovi pravico do najdonosnejših poslov, že tečejo!

Utopija

Skratka: dejstev, s katerimi bi se morali kritiki mirovnikov seznaniti, preden sploh odprejo usta, je veliko. Dovolj. Ko kritiki napadajo mirovnike — ne da bi se seznanili z zgoraj navedenimi dejstvi — dokazujejo, da so ideološka gobezdala brez znanja in vesti. Da samo ponavljajo politično ideologijo Zahoda, ZDA in NATO pakta, s katero pehajo svet v jedrsko vojno. Ideja, da bodo z vojaško pomočjo Ukrajini premagali Rusijo, je utopija. Zahod lahko Rusijo morda premaga samo v jedrski vojni. Težava pa je seveda v tem, da v tej vojni ne bo zmagovalca.