Ženska s srebrnim očesom je kratek roman — ali dolga novela — Katarine Marinčič. Protagonist Emil dobi od mame, žene in hčerke za petdeseti rojstni dan kolo in se odpravi na izlet. Ker uživa v pokrajini, se ga odloči podaljšati in si poišče prenočišče. Med samotnim sprehodom po čudovitem smrekovem gozdu sreča starko s košaro borovnic. Toda sredi nenavadnega pogovora ju zmoti uničujoča nevihta. Ko nevarnost mine, jo začne Emil iskati, da bi se prepričal, ali je “ženska s srebrnim očesom” — kot jo poimenuje — na varnem, a je ne najde več. Po vrnitvi v vas je po opisu ne pozna nihče od domačinov. Napetosti med Emilom, ki sumi, da mu nekaj prikrivajo, in prebivalci, ki so v nevihti utrpeli škodo, se začnejo stopnjevati.

Katarina Marinčič (1968) je pisateljica, literarna zgodovinarka, prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen pisateljski opus obsega romane Tereza, Rožni vrt, Prikrita harmonija (kresnik 2002) in Po njihovih besedah (kritiško sito 2015) ter zbirko novel O treh (fabula 2007). Kot avtorica spremnih besed je sodelovala pri številnih slovenskih izdajah francoskih klasikov. Iz francoščine je med drugim prevedla delo Paula Veyna Kako je naš svet postal krščanski, mladostno zbirko Marcela Prousta Radosti in dnevi ter njegovih Petinsedemdeset listov, ki so izšli pred kratkim. Ženska s srebrnim očesom je izšla pri Beletrini.