Elliot Carver se je rodil v Hongkongu kot nezakonski sin Nemke, ki je umrla med porodom, in lorda Rovermana, tiskovnega mogotca. Študiral je v Hongkongu in diplomiral iz komunikacijskih ved. V mladostniških letih je delal za lokalni časopis. Kasneje se je zaposlil kot meteorolog na hongkonški televizijski postaji in sčasoma postal njen voditelj. V zrelih letih je prevzel očetov medijski imperij in postal milijarder.

Elliot Carver je bil znan po svoji brezobzirni zlorabi medijskega vpliva. “Velike osebnosti so vedno manipulirale z mediji, da bi rešile svet. Poglejte Williama Randolpha Hearsta, ki je svojim fotografom rekel: ‘Vi poskrbite za slike, jaz pa za vojno.’ Jaz sem naredil samo še korak naprej.”

Bad guy

Elliot Carver sicer ne obstaja. Gre za fiktivnega bad guya iz Bondovega filma Jutri nikoli ne umre iz leta 1997.

Carver pa bi lahko obstajal tudi v resnici. Pravzaprav obstaja. Da se je današnji svet približal hollywoodski fikciji izpred treh desetletij, kaže, kako globoko smo zabredli. Kako trapasti smo postali. Zaradi interneta je svet za 20 odstotkov neumnejši kot prej, pravi Timothy Snyder. Edini razlog, da se tega ne zavedamo, pa je, da smo vsi za 20 odstotkov neumnejši kot prej.

Zgodovina se ponavlja. Najprej kot fikcija, potem kot farsa.

Elliot Carver je bil psihopat in megaloman. “Cezar je imel svoje legije, Napoleon je imel svoje vojske, jaz imam svoje divizije: TV, novice, revije. In nocoj do polnoči bom dosegel in vplival na več ljudi kot kdorkoli v zgodovini tega planeta, razen Boga samega ... In najboljše, kar je uspelo njemu, je bila pridiga na gori.”

Elliot Carver je medije uporabljal za to, da bi pridobil moč, moč pa je uporabljal za to, da bi zaslužil. “Gospod Jones, ali smo pripravljeni izdati novo programsko opremo?” — “Da, gospod. Kot ste zahtevali, je polna virusov, kar pomeni, da jo bodo ljudje prisiljeni nadgrajevati več let.”

Elliot Carver je imel rad rakete. “Gospod Gupta, ali je raketa pripravljena za izstrelitev?” — “Pritisnite na čarobni gumb in Pekinga ne bo več.”

Elliot Carver je imel velik vpliv na ameriškega predsednika: “Gospod Wallace, pokličite predsednika. Povejte mu, da bomo objavili njegov videoposnetek z navijačico v motelski sobi v Chicagu, če ne podpiše zakona o znižanju cen kabelske televizije.”

Zavestno in naklepno

Obstajajo pa tudi pomembne razlike. Če bi scenaristi Bondovega filma producentu Albertu Broccoliju prinesel zgodbo o Elonu Musku, bi jih vrgel iz pisarne. Tudi domišljija je imela svoje meje, vsaj leta 1997. Bondu je CIA pomagala loviti Elliota. Danes bi CIA pomagala Elonu loviti Bonda.

Elliot Carver o dogodkih ni lagal, ker leta 1997 nihče ne bi verjel, da bi lahko ljudje tako nekritično verjeli očitnim neresnicam. Da bi prvi poročal o vojnah in škandalih, jih je moral najprej ustvariti. “Dobro jutro, moji zlati prinašalci. Kakšno opustošenje bo Carver Media Group povzročila v današnjem svetu?” — “Poplave v Pakistanu, nemiri v Parizu in strmoglavljenje letala v Kaliforniji.” Elon se ne trudi, da ne bi lagal. To počne zavestno in naklepno. Laž ni ovira. Laž osvobaja.

Medtem ko je Elliot moral skrivati svoje načrte za dominacijo svetu, Elon to počne popolnoma odkrito. Elliot je lagal: “Obljubim, da bom o novicah poročal odločno in brez strahu. Obljubim, da bom na tem svetu sila dobrega, da se bom na vsakem koraku boril proti nepravičnosti, zatiral nestrpnost, se boril proti nečlovečnosti in zavzemal za svobodo. Da, to je cilj moje medijske korporacije in imperija.”

Elon pa to verjame.

Elliot je bil zlikovec. Ker ni imel X-a. Elon pa je za mnoge heroj. Ker ga ima. Elon verjame, da liberalna demokracija ogroža svobodo. Zato je treba v imenu svobode odpraviti liberalno demokracijo. Tudi za ceno svobode. Elon verjame, da rešuje zahodno civilizacijo pred propadom. Zato mora osvoboditi govor. To počne s svojo spletno platformo, ki je ljudskim množicam omogočila, da se rešijo okov cenzure in ideološke indoktrinacije s strani tradicionalnih medijev in liberalnih elit. V tem poslanstvu ni več sam. Čez noč se mu je pridružil tudi Mark Zuckerberg, lastnik Facebooka, pa tudi drugi magnati novih tehnologij, ki so se čez noč priklonili novemu gazdi v Beli hiši.

Dan vstaje na Facebooku

Sam imam glede takega reševanja zahodne civilizacije nekaj zadržkov. Najprej glede svobode govora in odpravljanja cenzure. Kot je ob dnevu ljudske vstaje na Facebooku pojasnil Zuckerberg, je treba “odpraviti številne omejitve glede vprašanj, kot so migracije in spol, ki niso v stiku z razmišljanji navadnih ljudi”, in “sodelovati s predsednikom Trumpom pri zoperstavljanju tistim vladam v svetu, ki preganjajo ameriška podjetja in si prizadevajo za več cenzure”.

To na prvi pogled zveni (skoraj) razumno in utemeljeno. Cenzura v svobodi res nima kaj iskati. A poglejmo, kaj to dejansko pomeni.

V pravila objavljanja na Facebooku je bila pred dnevi dodana določba, ki dovoljuje “obtožbe o duševni bolezni ali nenormalnosti na podlagi spola ali spolne usmerjenosti”, ker je to odraz “političnega in verskega diskurza o transseksualnosti in homoseksualnosti”. Nova pravila tudi “dopuščajo prostor za različne vrste govora, vključno s pozivi k izključevanju ali žaljenju v okviru razpravljanja o političnih ali verskih temah, naprimer pri razpravljanju o pravicah transseksualcev, migracijah ali homoseksualnosti”.

Zuckerbergu je treba priznati, da zaenkrat še ne dovoljuje, da bi osebe ali skupine ljudi “primerjali z živalmi, patogeni ali podčloveškimi oblikami življenja, kot so ščurki in kobilice”.

Da pa svobode vendarle ne bi preveč omejevali, bo Facebook dopuščal, da se ženske primerja z gospodinjskimi predmeti ali lastnino, ljudi pa z iztrebki, umazanijo, bakterijami, virusi, boleznimi in primitivci. Saj veste, običajni ljudje. Zahodna civilizacija. Svoboda, da sočloveku rečeš, da je drek.

Ne vem, kako je z vami, ampak meni ta precizno definirana pravila, ki so jih spisali Zuckerbergovi advokati, da bi kodificirali, kako in koliko je dovoljeno ljudi zmerjati in poniževati, v ustih puščajo slab okus. Okus po iztrebkih, umazaniji, bakterijah, virusih, boleznih. Okus po primitivcih. Ne gre za svobodo govora, ampak za svobodo sovraštva.

Dejstva ogrožajo svobodo

Facebook ukinja tudi preverjanje dejstev. Ker dejstva ogrožajo svobodo, zahodno civilizacijo in ameriška podjetja.

Da ne bo nesporazuma. Moji zadržki do zgornjih sprememb so bolj etične kot pravne narave. Svoboda govora navsezadnje vključuje tudi pravico do laganja in žaljenja. Svoboda govora ni absolutna. Velja samo do praga, ki ga določa zakon, da bi družbo zaščitili pred najhujšimi oblikami sovraštva in nasilja. Toda načeloma velja, da se spornim diskurzom ne moremo zoperstaviti samo s poseganjem v svobodo govora, pa čeprav z najboljšimi nameni.

Drugače je z zlorabo nadzora nad družbenimi omrežji v politične namene. Pri tem ne gre za svobodo govora, ampak za monopol nad sovraštvom. Ne gre samo za žaljivke in laži, ampak za popolnoma nenadzorovano moč, s katero je mogoče skozi algoritme te laži in žaljivke podžigati, razširjati in instrumentalizirati. Gre za hujskanje proti posameznikom in skupinam, ki lahko pripelje do nasilja. Za spodkopavanje in rušenje demokratičnih institucij in manipuliranje z volivci.

Pred leti je podjetje Cambridge Analytica povzročilo škandal, ker se je na skrivaj vmešavalo v volitve. Musk danes to počne javno in vsem na očeh. Najbolj absurdno pri tem je navdušenje botov, teh slepo vdanih soldatov Muskovih ambicij po dominaciji svetu. Boti izpolnjujejo ukaze, kot so nekateri nekoč izpolnjevali navodila Centralnega komiteja. In pri tem celo vpijejo o svobodi.

Tukaj se hec neha. Tukaj je treba poseči vmes. Z regulativo, z ozaveščanjem, z odločno obrambo naših demokracij in svobode pred divjanjem neuravnovešenih megalomanov.

Musk je morda nor — a to še ne pomeni, da mu ne more uspeti. Kot je Bondu pojasnil Elliot Carver: “Razdalja med norostjo in genialnostjo se meri samo z uspehom.”