Ne vem, ali sem v tej državi edina, ki opažam to res zaskrbljujoče dejstvo. In sicer: da se po volitvah utapljamo v ideološkem gobezdanju še bolj kot v času volilne kampanje.

Za tokratno kampanjo je bilo značilno ideološko obračunavanje in bojevanje na način in s sredstvi, ki jih v preteklosti še nismo poznali. Torej delovanje, ki je imelo malo skupnega z volilnimi programi, predstavljanjem rešitev za določene družbene probleme, z vizijo o prihodnosti Slovenije itd.

Te logike in prakse se nadaljujejo tudi danes, ko gre za sestavljanje nove vlade. A s to razliko, da ob takih ideoloških nonsensih danes nihče niti ne trzne. Kaj šele, da bi se nad njimi zgražal. Ali se jih celo resno in analitično lotil.

Levi in desni, politiki in laiki

Ne. V tej ideološki brozgi danes vsi vestno sodelujejo še naprej. Levi in desni, politiki in laiki. Delajo se, da ne vidijo, za kakšno ideološko telovadbo gre. In kakšne ideološke konstrukte pri tem uporabljajo. Čeprav bi vsaj temeljni ideološki konstrukti ideološkega polja, ki se mu reče sestavljanje vlade, morali biti jasni vsem.

Ti ideološki konstrukti so: “vlada narodne enotnosti”, “razvojna vlada”, “boj proti korupciji” in  “kriza”. Temeljna mantra povolilnega časa se glasi nekako takole: “Slovenija zaradi bližajoče se krize svetovnih razsežnosti — ki bo tudi gospodarska —, potrebuje vlado narodne enotnosti, ki bo razvojna vlada in ki bo obračunala s korupcijo.”

Nihče pa se ne vpraša, ali ima ta mantra kakšen rep in glavo. Kot se tudi ne vpraša, ali ima vse skupaj kakšen smisel.

Zastraševanje in pritisk

Če nismo pozabili političnega boja pred volitvami, je mogoče jasno locirati ideološke elemente navedene mantre: “vlada narodne enotnosti” izvira iz desne politične ideologije. Tako kot tudi “razvojna vlada” in “boj proti korupciji”. “Kriza svetovnih razsežnosti” pa je priročno dodana kot argument zastraševanja in pritiska.

Zastraševanje je pritisk na parlamentarne stranke, da bi vendarle sklenile kompromis, ki se mu reče nova Golobova vlada. Ki bi bila seveda “razvojna vlada”. Gre pa tudi za pritisk na državljane. Jasno je namreč, da približno polovica volivcev in volivk nikakor ne bo zadovoljna s tovrstno vlado. In ta del so seveda levi volivci in volivke.

Sociala in zdravstvo? Ni govora!

Ti s takšno vlado ne morejo biti zadovoljni iz najmanj dveh razlogov. Prvič zato, ker bo iz takšne vlade verjetno izključena edina vsaj za silo leva stranka, torej Levica. To je jasno ne samo zaradi tega, ker tako Demokrati kot Resnica napovedujejo, da v vladi, v kateri bi bila tudi Levica, ne bodo sodelovali. Brez Logarja in Stevanovića pa Golob preprosto ne more sestaviti vlade.

Da se je Golob že odrekel Levici, je razvidno tudi iz ideološkega diskurza, ki spremlja sestavljanje vlade. Ta diskurz namreč ne vsebuje niti enega elementa, ki je za Levico ključen. Nobenega govora ni namreč o socialni državi in javnem zdravstvu. Čeprav je Golob prepričan, da prihaja vseobsegajoča kriza, socialna država in javno zdravstvo zanj očitno nista pomembni ali kaj šele ključni temi za bodočo “vlado narodne enotnosti” oz. “razvojno vlado”. To je bistveni razlog za nezadovoljstvo levih volivk in volivcev s prihajajočo vlado. Gre namreč za katastrofalno napoved. Vsaj kar zadeva slovensko socialno državo.

Izdaja

Politični diskurz, ki spremlja sestavljanje nove Golobove vlade, je jasen: gre za desni politični diskurz, ki napoveduje desno vlado. Vlado, ki bo izdala tiste volivce, ki so Svobodo, SD in Levico pred štirimi leti pripeljali v parlament.

Na podlagi opazovanja z udeležbo pa lahko tudi zapišem, da leva volilna baza že zdaj označuje idejo o “vladi narodne enotnosti” kot “izdajo”. Ko govorijo o Golobovih prizadevanjih za “vlado narodne enotnosti” in “razvojno vlado”, uporabljajo dobesedno ta izraz. Volivci in volivke se zavedajo — čeprav morda ne vedno jasno in artikulirano —, kaj pomeni ta ideološka brozga, ki spremlja nastajanje nove vlade. Že zato, ker vidijo, da idejo o “vladi narodne enotnosti” in “razvojni vladi” pozdravljajo desni politiki. In desni mediji. Ti govorijo, da je v času bližajoče se “krize” to edina možnost za Slovenijo, saj da bo država sicer gospodarsko in tudi drugače potonila.

Vse za oblast

Resnica je seveda drugačna. Bolj zapletena. Večplastna. V osnovi jo je mogoče strniti v naslednjo ugotovitev: Golob je v svojem boju za oblast pripravljen storiti vse. Tudi izdati lastne volivce. In ker se tega problema očitno zaveda — kar ni olajševalna okoliščina! —, poskuša to izdajo zamaskirati z ideološkimi konstrukti. Da bi vlado sploh lahko sestavil. In da bi se ob tej svoji novi vladi čim bolj uspešno izognil jeznim reakcijam levega volilnega telesa.

Golobovi desni ideološki konstrukti so zvenijo lepo. Le kaj bi lahko bilo narobe z “vlado narodne enotnosti”, s “povezovanjem” in sploh z vlado, ki bi končno povezala oba politična pola, kot poudarjajo desni politiki in mediji?

Elementi desnega totalitarizma

Kaj bi lahko bilo narobe? Nič — razen tega, seveda, da takega “povezovanja” volivci in volivke niso podprli. In razen tega, da je “vlada narodne enotnosti” zgodovinsko desni politični konstrukt z jasnimi elementi desnega totalitarizma? Tako kot ne bi bilo nič narobe z “razvojno vlado” — razen tega, da tisti, ki se zanjo zavzemajo, zagovarjajo razvoj na podlagi mikroračunovodske podjetniške logike, ki je uničujoča tako za družbo kot celoto kot za reševanje ekološke in podnebne krize. Razvoj, za katerega se zavzemajo, ni razvoj, ki upošteva nujnost odrasti. Ampak je razvoj, kot ga poznamo iz preteklosti zahodnega kapitalizma. Razvoj, ki je zakuhal ekološko in podnebno krizo. Razvoj, ki je jedro vseh novejših in tudi današnjih vojn. Razvoj, ki je zakuhal vse novejše krize in bo zakuhal tudi prihajajočo. Kar pomeni, da se bo “vlada narodne enotnosti” lotila krize svetovnih razsežnosti s prakticiranjem “razvoja”, ki je to krizo generiral. Super vizija! Res!

Korupcija

Za nameček pa nam ta super vlada obljublja tudi obračun s korupcijo. Ne da bi sploh vedela, kaj korupcija je. Ne da bi vedela, da bo morala najprej razpustiti sámo sebe, če misli resno. Pa ne samo zaradi suma korupcije, ki visi nad Golobom. Ampak tudi zato, ker je tudi sestavljanje “vlade narodne enotnosti” v resnici korupcija.

O sami korupciji v tem tekstu nimam več prostora pisati, vendar obljubim, da se bom tega podrobno lotila v prihodnje. Naj zaenkrat samo povem, da je jasno, da tako Demokrati kot Resnica, ki se tudi zavzemajo za odpravo korupcije — kar je cilj, ki ga v Sloveniji sploh ni mogoče doseči, torej gre za navadno ideološko govoričenje! —, nimajo nič proti temu, da pri sestavi “vlade narodne enotnosti” skupaj z drugimi tudi sami delujejo koruptivno.

Skladno s njihovim političnim programom jim je treba svetovati, da resnost svojega boja proti korupciji dokažejo v praksi. In sicer z gesto, ki jim je neposredno dostopna: da za začetek ukinejo svoje lastno koruptivno delovanje. Torej ukinejo sami sebe. A tega seveda ne bodo storili. Ena od značilnosti boja proti korupciji v Sloveniji je, da je vedno uperjen proti drugim. Vedno so drugi tisti, ki delujejo koruptivno. Nikoli ne gre za lastno koruptivno delovanje.

Bodimo resni: situacija je resna. Pravzaprav alarmantna. Edini pravi, legalni in legitimni izhod iz nje bi bile ponovljene volitve. Ki pa jih noče nobena od strank, ki so prestopile parlamentarni prag. Hoče jih samo Janša. Kar pa je pri vsem skupaj najbolj skrb vzbujajoče.