“Nekaj se pripravlja. Kmalu izveste več.” 

Tako se je glasil zapis predsednika vlade Roberta Goloba na Facebooku skoraj na predvečer prve obletnice njegove vlade. Opremljen je bil z nekaj fotografijami, kako v prostoru z rahlo pritajeno svetlobo iz fotelja sam nekaj razlaga.

Politični satiriki ali ciniki bi dodali še znamenitega kovidnega komunikatorja Kacina in njegovo ponarodelo izjavo: “Naslednjih štirinajst dni bo ključnih.”

Šefu vlade bi morali biti jasno, da je temeljna zanka prvega leta mandata, v katero se je zaplezal, obljuba vseh možnih reform — ki pa so v glavnem obtičale pri časovnicah.

Lekcija vladanja, ki jo je Golob moral vzeti, je imela svojo ceno. Ratingi vlade in Gibanja Svoboda so začeli padati, s tem pa je začelo padati tudi zaupanje v njihove sposobnosti in kompetence. Politični novinci na izvršilni oblasti — z izjemo SD, ki pa je nezadovoljna s seboj in ima lastne probleme — so naleteli na izkušeno opozicijo. Janez Janša si je po seriji lanskih porazov hitro opomogel.

Nove streznitve

Za volilno telo, ki je z veliko večino izvolilo Svobodo, je bilo v prvi instanci ključno, da iz vladnih soban odide vodja SDS. Prve večje razpoke med novo stranko, ki se politično še vedno oblikuje, in podporniki so zazevale pozno jeseni z afero Bobnar.

Po napovedi “reformnega leta 2023” so prišle nove streznitve. Če je vlada v pomanjkanju rezultatov, s katerimi bi dokazovala, da zna delati, načrtno odprla ideološke fronte, da bi tja potegnila Janšo, ji je to uspelo. Niz odločitev — Muzej osamosvojitve, dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, spomeniške debate — je v prvaku, ki vodi SDS že trideset let, spet sprovociral radikalne odzive, opozicijo sámo pa odvrnil od nadzora oblasti, zdravstva, demografije, stanja javnih financ ...

A takšni manevri imajo omejene učinke. To najbrž ve tudi Golob, ki je v zadnjih tednih — očitno po razmisleku o kritikah — spremenil premierski pristop. Ne moremo reči, da vlada v lahkih razmerah. Nasprotno. Pandemija in vojna blizu nas sta v marsičem podrli svet, kakršnega smo poznali. Tega Golob ne uporablja več za vzvod političnega boja. Četudi je reformne ambicije že znižal ali jih vsaj poskuša postaviti v realnejše okvirje, je jasno, da ga potrjeni načrt za okrevanje in odpornost zavezuje k mnogih spremembam v zdravstvu. Na tem področju je stanje akutno, pa tudi pri dolgotrajni oskrbi, pokojninskem sistemu in davkih. Vlado pretresajo stavke, državljane pa povečani življenjski stroški. Plačna pogajanja z javnim sektorjem so se šele prav začela. To je zahteven okvir, s katerim se začenja drugo leto vladanja.

Vladne krize še ni na vidiku

Ni naključje, da je sočasno z novinarsko konferenco vladnega trojčka drugi človek SDS Anže Logar lansiral svoje društvo Platforma sodelovanja. Ta naj bi posegla v politično polarizacijo. Ta je dejstvo, to drži. Toda dokler v drugem krogu poraženi predsedniški kandidat — ki je v kampanji testiral pahorjansko Instagram metodo (ne)opredeljevanja — ne bo potegnil drugih potez, ki bi resneje nakazovale oddaljevanje od političnega očeta, je jasno, da gre predvsem za projekt v funkciji Janševe vrnitve na oblast.

Če kdo, potem ve Logar, kaj mu lahko naredi SDS s svojim političnim in medijskim strojem, če bi začutila, da je ogrožena. Vse drugo pa je ta hip samo igra zamegljevanja dejanskih vlog in pozicij v političnem prostoru.

Kljub notranjih konfliktom, rivalstvom in drugim dilemam, ki jih imajo Svoboda, SD in Levica kot koalicija ali kot stranke zase, resnejše vladne krize (še) ni na vidiku. Zato je časa za politične konsolidacije ali premike v različne smeri do naslednjega volilnega spopada še dovolj.