»Ma ja. Ma ne pride čez Vipavu.«

Ena stran vasi je pred reko Vipavo, ta druga pa ne. »Anu kej me zdej vsi kličeste? Jaz berem Rdečo kapico anu basta.«

Džizs Christ! Ko sem povedala Ireni Svetek, da noni gori pol vasi, ampak ona rajš bere Rdečo kapico, je rekla sam, da smo vsi Vuki posebni.

Že dve nune

»Nona, boš mogla it ven.«

»Ma ne hrem. Sta pršle že dve nune hovorit isto, ma ne hrem.«

Džizs Christ again. Ženski gori pred nosom vse, vse polno pepela, helikopterji, ona pa ne gre nikamor pa sam knjigo bere.

»Sej te bo prišel bratranec ven zvlečt.«

Sam kaj boš taki trmasti ženski.

»In kaj če pride požar pred tvoja vrata?«

»Ma kaj, odprem špinju anu začnem hasit.«

Špinja

Špinja je pipa. Ona misli uno pipo pred hišo, na kateri je cev za rože zalivat. In ona bi kr sama gasila. Jao, res. In takrat sem pomislila, da so že vsi zadeti. Ker če pustimo ob strani gasilce, ljudi, živali, hiše … — kaj pa nasadi gandže? Tam je tok nasadov naokol in če se je vse vžgalo v luft, potem logično, da morjo bit cele vasi zadete.

»Joj, nona, še marihuana bo šla v kurac.«

Nona v življenju ni kadila, sam da ji pa jaz zakadim celo kuhinjo z gandžo, je pa ne moti. V bistvu me za nono ni tok skrbelo, ker vem, da smo bli vsi na standby, če jo bo treba prepričat, da gre ven. In ji zaupam. Da ne bo šlo čez Vipavo. Njen nečak, bratranec od mojga fotra — dr. Egon Pelikan (ma ful knjig, nazadnje je bla una o Tonetu Kralju), pa ni smel več v svojo hišo na drugi strani vasi. So mu policaji al gasilci rekli, da ne sme in je šel spat v Vrtojbo. Oskar Kogoj je tud na drugi strani Vipave.

Šele pol sem pomislila: kaj če nam skuri celo hišo. In moja dediščina bo šla puf v pičkin dim. Z bratom bova podedovala spodnji del hiše in res nočem, da nam ogenj skuri vse.

Moja otroška poletja

In če sem mela do koga v lajfu res rešpekt, sem ga vedno mela do gasilcev. Večina jih je prostovoljcev, k grejo v ogenj. In zdej se tam borijo že čist zmatrani. Kapo dol pred takimi. In grdo je blo vse to gledat. To so moja otroška poletja. Tam vse poznam. Vse vem. Nona sicer pravi, da mediji pretiravajo, sam nona je pač nona. Po mojem sam prodaja buče, da ji ne težim, nej spoka ven. V glavnem, ena groza vse skupi. Je rekla, da ko je dala en dan ven glavo skoz okno, je blo k v kurilnici. Logično, če majo skoz par stopinj več k kle, pa še vse gori naokol. Sam strah je pa ni. Od hudiča so te stare ženske.

Kurilnica v Ljubljani

Ampak kurilnico mamo tud mi v Ljubljani. Brez ognja, hvala kurcu, sam to je pa tud too much. V soboto sem se zbudila in si rekla, da se dans ne premaknim nikamor. Popoldne je že blo: »Se dobimo v parku? Pa mrzle pive prnes!« Ker tud piva se ne da pit. Rata topel v petih minutah. In sedimo tam vzad, ko da mamo dvajst let, pa kr nanekrat sporočilo od nekoga: »Pozno popoldan je bil presežen julijski rekord v Ljubljani za Bežigradom z 38 stopinjami (prej 37,6).«

Bežigrajčani smo sam še selfije začeli delat. Pod fotko pa pripis: »No shit, Sherlock.«