Volilna tekma letnik 2026 je bila takšna, kot je še ni bilo. Kampanja je bila surova, umazana, brutalna. Tekla je celo mimo volilnega molka in mnogih doslej priznanih pravil in zakonitosti. Do konca in do zadnjega volivca, ki je še lahko prišel na volišče. In do zadnje kapljice bencina, kar je bil zadnji veliki mali pok spopada za oblast.

Politična slika za novo parlamentarno štiriletko, kot so jo izrisale redne volitve, je drugačna od tiste leta 2022. Je bistveno bolj razdrobljena in neostra. Nobena od dveh vizij Slovenije, kot sta ju promovirala Janez Janša in Robert Golob, ni dobila prepričljive večine. Pred štirimi leti so bili rezultati nedvoumni. Volivci so izbrali Svobodo in zavrnili SDS. Tokrat pa je šlo veliko, veliko bolj na tesno.

Duel hegemonov v vrtincu

Kar torej vemo?

Slovenska politika in družba sta v vrtincu silovitih svetovnih sprememb, desantov na demokratične standarde, vojn in političnih brutalnosti v režiji Trumpov, Putinov in Netanjahujev razdeljeni na dva tabora, ki se v spirali polarizacije težko pogovarjata, kaj šele slišita. Mostov (skoraj) ni.

To so bile volitve med Golobom in Janšo. Med državo Svobode in drugo republiko SDS. Druge stranke so bile v duelu hegemonov samo statisti, vendar bodo v tej politični geografiji imele (naj)večjo vlogo pri tem, kdo in kako bo (lahko) vladal.

Pot do nove oblasti bo v obdobju gospodarskih in socialnih preizkušenj skrajno naporna. Še nedavno se je zdelo, da je Janši s soborci uspelo dokončno utrditi naracijo o nesposobni levičarski vladi, ki je Slovenijo davčno preobremenila in sesula njeno konkurenčnost, in da se zanesljivo vrača v položaj, ko bo lahko sestavil že četrto vlado.

Finale

Finale kampanje, prestreljen z mega prisluškovalno afero, v kateri so se začeli razkrivati prstni odtisi izraelskih (para)obveščevalcev in kjer so sledi (so)organizacije vodile do SDS, je predvidljive rezultate tega dvoboja zapletel. Za mnoge je bilo to preveč. Večni prvak SDS je posegel po kartah in sredstvih, ki so vodila v upor in v kontramobilizacijo. Tako je nastal lijak, ki je veliko levosredinskih glasov prelil k Svobodi kot nosilcu antijanšizma.

Prva volilna noč je zastavila veliko vprašanj in povzročila ogromno negotovosti in nepredvidljivosti. Jeziček na tehtnici bodo manjše stranke, zelo verjetno celo novinci v parlamentu — Resni.ca. Stevanovićeva stranka, ki je nastala na anticepilskem valu v času kovida, je z desno-levim populizmom dobila močan pospešek po zaslugi družbenih omrežij, ki so postala pomemben faktor političnih iger prestolov. To bo za Slovenijo in bodočega mandatarja povsem nova situacija, nov faktor. Ponekod v EU so te lekcije že vzeli — in niso se (nujno) dobro končale.

Nič ni izključeno

Paradoks teh volitev je, da so ljudje z udeležbo pokazali, da jim ni vseeno, vendar so glasove obenem razpršili tako, da bo obstoječi politični sistem težko generiral stabilno oblast.

Kaj sledi? Najverjetneje dolgotrajna pogajanja. Morda bomo dobili krhko koalicijo in vlado, ki bo od prvega dne delovala v pogojih političnega preživetja. Nič ni povsem izključeno. Tudi nove volitve ne.

A kot država in družba nismo v položaju, da bi si lahko privoščili politično paralizo in nove blokade. Aferaštvo na najvišjih obratih v zgodovini je na koncu zadušilo resno, vsebinsko razpravo in tekmo programov. Tudi zato je v nedeljo zvečer v resnici slavilo malo ljudi (razen morda v Resni.ci). Zato bomo o resničnih zmagovalcih in poražencih lahko govorili šele čez čas. Te volitve bodo imele številne posledice.