Aktivist Jaša Jenull je v svojih Petkovih propagandnih poročilih pozval k oblikovanju “progresivne fronte”, ki bi jo sestavljale stranke Levica, Vesna, Mi socialisti in Pirati. “Če jim je res v interesu, da ustavijo Janeza Janšo, bodo morale iti čez svoje ege,” pravi Jenull. Verjetno se zaveda, da za kaj takega ni realnih možnosti, zato je gledalce pozval k newagerski metodi manifestiranja nedosegljivega. Ob tem pa je tudi Matjažu Hanu in Vladimirju Prebiliču predlagal, naj gresta še na eno kavo in se dogovorita za skupen nastop na volitvah.

Slabe štiri mesece pred volitvami kaže, da bo izid tesen, zato Jenull pravilno ugotavlja, da bodo odločilne manjše stranke, ki se bodo ali ne bodo prebile v parlament. Govorimo seveda o dogajanju levo od sredine. Na desni je situacija glede tega jasna: NSi si je s skupno listo z SLS in Fokusom zagotovila obstanek v parlamentu ter hkrati rešila glasove teh dveh strank, ki bi sicer šli v nič.

Spomnimo: pred štirimi leti je šlo na desni v nič 3,41 odstotka glasov, ki so jih volivci namenili zavezništvu Povežimo Slovenijo. Razlog za to je predvsem v Aleksandri Pivec, ki se je zaradi (pre)zgodnjih anket počutila preveč samozavestno in je na volitvah nastopila samostojno. Na koncu je dobila 1,5 odstotka.

Kaj pa na levi? Možnosti za še eno podobno vlado, kot je trenutna, so bile ob vstopu Vladimirja Prebiliča — četudi je ta hlinil kljubovanje Golobu — precejšnje. Če bi Prerod trenutni koaliciji prinesel devet ali deset poslanskih sedežev, bi bilo to verjetno dovolj. A situacija se je zapletla. Kot kaže, Prerod nima zagotovljenega niti vstopa v parlament, obenem pa se zdi, da bi tudi Levica lahko potegnila kratko.

Sprejemljiva stranka

Da se je Levica v dobrem desetletju svojega delovanja odmaknila od svoje izvorne, ortodoksno marksistične usmeritve, bi najbrž priznali tudi najbolj trmasti desničarji. “Socializem je zame zelo enostaven pojem. Socializem je ideologija, ki daje pomen skupnosti. Liberalizem daje pomen posamezniku,” je nedavno dejal Luka Mesec. Marx se ob takšni definiciji socializma, ki pozablja na razredno analizo družbe in razredni boj, verjetno obrača v grobu.

Transformacija Levice v sprejemljivejšo levičarsko stranko seveda ne pomeni, da njene ideje in delovanje niso še vedno povečini škodljive. Dejstvo pa je, da to ni več izvensistemska oz. protisistemska stranka, ki bi hotela ukiniti trg in uvesti centralnoplansko gospodarstvo. Kdor se je leta 2014 poistovetil s programom Združene levice, bi moral biti danes — vsaj kar zadeva program — bliže Kordiševim socialistom. Če še ni prestopil na njegov vlak, sta najverjetnejša razloga dva: ali se mu ne dopade persona Mihe Kordiša ali pa noče oddati glasu nekomu, ki nima realnih možnosti za vstop v parlament.

Res brez možnosti?

Pa Kordiš res nima možnosti? Če drži, da je med volivci Levice precej takih, ki so ideološko bližje Kordišu, bi se lahko prelivanje glasov začelo v trenutku, ko bi zaznali, da Mi socialisti imajo možnosti za preboj. Torej v trenutku, ko bi jim katera od anket pokazala nekaj več odstotkov.

In prav to se je zgodilo. Zadnja anketa Mediane je Levici in Vesni namerila 3,7 odstotka, Kordiševim socialistom pa tri odstotke. Ali je meritev točna ali ne, pravzaprav ni pomembno. Pomemben je signal volivcem. Bojazen, pred katero trepetajo “progresivni” državljani — in nenazadnje tudi Golob —, da bo Kordiš potopil Levico, se je s tem še okrepila.

“Kalkulacija desnice”

Tak scenarij je Mesec v oddaji Politično s Tanjo Gobec komentiral precej nesamozavestno, skoraj panično: “Če bi Kordišu uspelo dovolj glasov pobrati Levici, bi se lahko tako Kordiš kot Levica izločila iz parlamenta. Kar pomeni, da ne bi bilo levosredinske koalicije. In obratno: če bi bil namesto Levice izvoljen Kordiš, prav tako ne bi bilo levosredinske koalicije in bo desnica dobila volitve. Zato bi svetoval previdnost pri podpori.”

Potop Levice s pomočjo Kordiša je po Mesčevih besedah kalkulacija desnice. To da dokazuje tudi domnevna promocija Kordiša v desnih medijih. Mesec je omenil Novo24TV in Reporter, kjer so s Kordišem naredili intervju in ga dali na naslovnico. Pod čudnim naslovom Janša že vlada, a ima kodre.

Malo za šalo in malo zares naj še sam prispevam svoj delež k bildanju Kordiševih socialistov. Dal bi jim nasvet, da se v kampanji osredotočijo na prepričevanje volivcev Levice, da glas zanje ni nujno vržen stran. To pomeni, da bi bilo treba rezultat zgoraj omenjene Medianine ankete — in podobnih, ki bodo morda sledile — razglašati do onemoglosti. Ena objava na Facebooku je absolutno premalo.