Jutri grem v Miren za par dni. Barcelonarji so spet tu in grem dat petko nečakinji. Pa mal pogledat ves ta skurjen Kras. Spizdit iz te Ljubljane, ker jo mam že pun kurac.
Par dni nazaj sem brala, da se je Marija prikazala na Mirenskemu gradu. Oziroma jih rešila. Stvar je čist preprosta. Vsi okoliški nasadi gandže so šli v luft in je bila cela vas zadeta. Pol pa videt Marije pa svašta. Sam oni sploh ne skontajo, da so vsi munjeni.
Pa še naša Marija je res tam. Teta Zala Vuk in njen mož dr. Engelbert Besednjak (bil je v rimskem parlamentu) sta jo podarila Mirenskemu gradu. Kip, k ga je naredil Tone Kralj. Neki časa je ležala ta Marija pod kanadindijami v našem parku od hiše. Kanadindija je bambus. Pol je pristala na gradu. Najprej so se nune neki bunile, sam so se vdale v usodo pol.
Posebna vas
Miren je posebna vas. Če je to sploh vas, ker majo vse od banke do zdravstvenega doma. Pet betul in dve pizzeriji. In vaške posebneže. Ko so bli Barcelonarji kle junija, sem enga 70-letnika tok zakadila, da je padel s stola. Ko je rizel zmanjkalo, je pa laufal domov iskat, ko da ma 40 let.
Zelenje in trava
Zadnjič sva mela z bratom debato, kje nej grem kle za Bežigradom šetat, kjer je zelenje in trava. Fotr pa sam nazaj: "Tereza ma travo doma."
Par dni nazaj sem fotra vprašala, kok je visok. Če ma meter 82. Pa mi prijavi: "Ja, sem jemal. Anu pole sem se poročil anu so me potlačli."
E, moj on.
Teta Zala Vuk in njen mož dr. Engelbert Besednjak sta Marijo od Toneta Kralja podarila Mirenskemu gradu. Kip je neki časa ležal pod kanadindijami v našem parku od hiše. Kanadindija je bambus. Pol je pristal na gradu. Najprej so se nune neki bunile, sam so se vdale v usodo pol.
In tko grem pogledat zdej našo ta pravo Marijo na Mirenski grad. Ne une ta zadete. Če je pa v luftu ful marihuane, pa sam bring it on. In bring me on literarni večer. Da ne boste zamudili. 28. september v lokalu Apotheka na Eipprovi mava jaz pa Jurij Hudolin literarni večer. To bo spet en odfuk.
In vprašam jaz šefa, en ful fajn mulc, da kok je honorar. Ker jaz ne pišem več zastonj za nobenga, še manj zabavam ljudi. Pri nas se kr pričakuje, da bo vse zastonj. E, ne pr men. In mi reče šefe, da takih dogodkov še niso mel, da ne ve. Če mam jaz kakšno idejo.
Braty moj, good luck!
Jaz se pa tud nisem vdala. In pišem Hudolinu, naj pove svojo ceno in pol sva se tko zdilala. In pišem vsa mrtva sestrični Alji, če pride. Ona men nazaj, da z veseljem. Rečem šefu Apotheke, da pride tud vodja kabineta od Pahorja. Pa on men: "Sam nej pusti direktorja doma. Ker pretirano treznih likov z Instagrama pa ne bomo gledal cel večer." Jao, v kaj sem se spet spustila.
Ampak najprej grem na počitnice na Kras. Sem klicala včer nono, da kakšna je nečakinja od junija. Zdej že hodi in govori. Hodi sicer tko k pijani penzionisti iz kafane, govori pa vsega po mal, ker reva mora znat s prve pet jezikov.
In mi reče nona: "Ma tudi karakter ima isti ku ti. Trmasta ku hudič, če ni kej po njeno."
Brat moj, good luck!