V domu ostarelih sem bla po stotih letih. Najprej mi fotr v avtu reče, da če mam masko. Koja maska? Ja, da rabva od vhoda do sobe. Ajoj.
Včer sem bla na Primorskem. Pustmo malenkosti, kakšno vreme je tuki al tam. Kle vse neki zadeprano, od Logatca dalje pa veselica. No, nazaj pa glih kontra. Fotr me je pobral v avto in sva šla do none.
Zdej, men it »do none« že skoraj petdeset let pomeni, da gremo v našo primorsko hišo. In nona je seveda tam. Ampak tokrat ni blo tko. In nikol več ne bo.