Praznovanje 50. rojstnega dne je v Sloveniji nekaj posebnega. Ima celo posebno poimenovanje —"Abraham" —, čeprav nimam pojma, kaj ima Abraham s tem veze, če pa je kot nek biblični lik baje dočakal sto petinsedemdeset let in imel sedem sinov, kot se spomnim iz otroške pesmice.

Revolucionarno dejanje

In ko si povabljen na praznovanje Abrahama, to ni hec. Treba se je primerno obleči, pa tudi darilo mora biti nekaj imenitnega.

Roko na srce, odkar so Feničani izumili denar, to ni več taka težava. Daš 100, 150 evrov in čao. Kdo se bo še z darili ukvarjal. Tudi slavljenec ponavadi nima nič proti. Spomnim se svoje 40-letnice, ko sem že kar na vabila zapisal, da se odrekam darilom in da naj mi raje dajo nekaj keša. Dobrih deset let nazaj je bilo to dokaj revolucionarno dejanje, ki ga niso vsi sprejeli z odobravanjem.

"Un moj komad"

In tako sva se pred dvema tednoma z ženo odpravila na enega takega "Abrahama". Jaz bi se oblekel vremenu primerno — torej majica, kratke hlače, japonke —, pa je žena vztrajala, da se moram zrihtat. Skratka, ene lepe kavbojke, all-starke in srajco z dolgimi rokavi. Še dobro, da se je zvečer malce ohladilo.

Na rojstnem dnevu bi moral tudi nastopat — in to na željo hčerke tokratne slavljenke, ker da je mami tako zelo všeč "un moj komad". Problem je, da sem po petindvajsetih letih že pozabil besedilo, pa tudi nastopati nisem več vajen. Pa sem si rekel, dobro, nekaj bom spil za pogum — pa ne preveč —, da mi na odru ne bo nerodno. V resnici precej rad nastopam in mi težko izpulijo mikrofon iz rok, čeprav nisem glih nek pevec. Ampak alko dela svoje in spodbuja mojo skrito željo.

Keson

Seveda sem se pred nastopom polil po tisti lepi srajci, ki mi jo je izbrala žena. Kaj pa zdaj? No, na srečo sem imel s seboj rezervno majico in sem na koncu bil kar v njej, srajco pa sem vrgel na zadnji sedež avtomobila.

Naslednji dan pa me je žena prosila, če lahko odpeljem flaše v zbiralnik za steklo (ni namreč blizu). Ker pa sem štorast — kar sem, kot veste, že od nekdaj, tudi trezen —, sem se spet polil. Ena od steklenic še ni bila čisto prazna, vino v njej pa se je v vročini skisalo. Roke so mi ful smrdele po kislem. S čim naj se zdaj obrišem? In zagledam tisto nesrečno srajco na zadnjem sedežu.

Skomignil sem z rameni. Kaj pa naj? In sem se obrisal. Glede na to, da je žena prepričana, da je to moja najboljša srajca, jo precej slabo tretiram, kaj pravite?

Rad imam mleko

Zvečer je zmanjkalo še mleka. Mleko mora bit, kako bomo pa zjutraj pili kavo? "Pojdi na mlekomat," je predlagala soproga. Ja že, ampak bi rabil kakšno steklenico ali kaj podobnega. Po dolgotrajnem iskanju najdem v kleti prazno petlitrsko plastenko. No, vsaj mislil sem, da je petlitrska. In se odpravim do mlekomata, zmečem not drobiža za pet litrov mleka, nastavim plastenko in pustim teči.

Nakar slučajno pride mimo znanec in začneva malo klepetati. Naenkrat pa pravi: "Pazi, mleko teče čez." Izkazalo se je da moj augenmas ni ravno najboljši in da plastenka ne drži pet litrov, ampak kake štiri in pol. Skratka, dobrega pol litra mleka je steklo mimo, po plastenki in po tleh.

Kamor je šel bik …

Sem že omenil, da sem štorast? In kaj za vraga naj zdaj naredim? Kako naj obrišem plastenko in vso svinjarijo, ki sem jo povzročil? Pogledam proti avtu in spet zagledam srajco. Jebiga … Kamor je šel bik … In vzamem svojo najboljšo srajco, prepojeno s pivom in vinskim kisom in z njo obrišem še polito mleko.

Je bil pač tak srajcam nenaklonjen vikend. Upam, da mi bo uspelo spraviti ven vse madeže, sicer se lahko zgodi, da bodo gospa nenaklonjeni meni.