Kar naporno je v teh časih biti Slovenec — pa ne zaradi odbojkarjev in Rogliča, temveč zaradi medijske razsežnosti, ki si jo je izborila Greta. No, tudi mali Kris nas je zdrmal.
O Greti sem nameraval molčati. Zdelo se mi je nevredno, da trošim čas, energijo in pamet za neko avtistično najstnico, ki s pridihom narcizma zliva jezo na politike. Potem pa sem prebral, kaj je o njej napisal — beri: vse povedal — Marko Crnkovič, in si rekel: »Dekle se je tako zavozlalo in tudi podnebni kontekst je tako zavozlan, da res nima smisla kaj veleumnega dodajati.
Ne gre zato, kaj govori. Gre bolj zato, da je njena najstniška izjavljalna pozicija napačna in da se zato ne more in ne sme delati pametno o tako občutljivi in kompleksni temi.
Če bi vse to, kar govori ona, govoril priznan klimatolog, bi se splačalo zamisliti.
(Pa tudi politik Grims naj molči o podnebnih spremembah!)
Po njenih ponesrečenih ekskurzijah v klimatske spremembe in globalno segrevanje bodo mediji bistveno bolj previdni, koga lahko napihnejo oz. komu se splača prisluhniti, kdo je kredibilen in kdo ne.
Karikatura
Greta je prišla kot naročena. Kot nekakšna izmaličena karikatura mesije, primernega za proučevanje segmentov človeške gluposti. Žižek, ki je rad všeč levim, žal tega ne opazi. Tako kot tudi Mazzini ne. Oba se postavljata na njeno stran. Za Žižka tako ali tako vemo, da se na krilih svoje narcistične provokativnosti in šokantnosti ponavadi apriorno postavlja na stran absurdov in gluposti.
Zame je norost, da se ljudje nekritično postavljajo na stran Grete Thunberg. Tistim, ki jo kujejo v zvezde in fanatično podpirajo, ni pomoči. Drugi jo stigmatizirajo kot zmanipulirano in naščuvano plačanko. Redki pa smo tisti, ki skušamo izstopiti iz diskurza čustvenih izlivov in poskušamo o Greti in celem podnebnem kontekstu kaj razumskega izluščiti.
O Greti in njeni ekološki involviranosti bi se dalo skozi psihoanalizo še marsikaj interpretativnega dodati. Recimo o tem, zakaj se Greta tako zaganja v podnebne spremembe. Verjetno zato, ker se v njenem nezavednem dogajajo oz. vračajo nekateri spontani simbolni procesi, v katerih se ji je Zemlja kot človekov bivanjski prostor povezala s primarno družino. Znotraj družine se ji je nekoč najbrž dogajalo nekaj slabega. Najverjetneje sta se starša pred njo prepirala in ji grenila življenje, kar je bilo za malo Greto neznosno. No, morda je bilo kaj narobe samo z lastniki stanovanja, v katerem je družina Thunberg živela … Vsekakor pa se njena potlačena infantilna stiska simbolno vrača v obliki ekološke obsedenosti z onesnaženim planetom.
Ali so politiki Gretini simbolno vrnjeni starši ali pa vidi v njih simbol (eventualnih) lastnikov stanovanja, v katerem so Thunbergovi nekoč živeli, je težko reči. Gretino zaznavanje nesmotrne ekološke politike je lahko posledica simbolizacije nesmotrne družinske politike (prepiranja) ali pa nesmotrne oz. uničujoče stanovanjske politike najemodajalcev …
Od Žižka bi pričakovali, da bo kot Freudovec v oddaji Joe to vsaj mimogrede plasiral v svetovni eter, ne pa da se samo patetično postavlja na stran Grete.
Postkonvencionalna stopnja
Ko človek moralno razsoja, kaj je prav in kaj ni, mora svoj čustva izolirati od moralne presoje. Pri Krisu je to tako rekoč nemogoče. Vsaj pri večini — ki sicer nima za burek, donira pa kljub temu — je to nemogoče.
Ko se povprečen človek prepusti čustvom in je preplavljen s sočutjem, je možno zbrati (za slovenske razmere) še tako enormno vsoto, kot je 2,3 milijona evrov.
V kontekstu donacij so v resnici problematični samo skopuhi.
Da je mogoče tudi Krisov družbeni kontekst psihoanalitično interpretirati, je jasno. A se bom tovrstni interpretaciji tokrat ognil. No, nekaj zagotovo drži: primer 19-mesečnega Krisa malce jebe v glavo tiste, ki smo dosegli postkonvencionalno stopnjo moralnega razsojanja in nas čustva — tudi tista nezavedna — pri moralnem presojanju (načeloma) ne ovirajo. Tako razmišljamo tudi v kontekstu splava in trdimo, da smo za splav oz. za to, da nosečnica sama odloča o svojem telesu.
Okrog Krisa pa me je vendarle zasrbel jezik in sem kar trikrat cinično tvitnil: »Malo sem res naiven (na področju financ pa sem tako ali tako debil), samo — ne morem dojeti in ne zdi se mi logično, da bi neko zdravljenje stalo 2.300.000€.« Takoj sem dobil servirano dokazilo (spletno stran), da je tovrstno zdravljene res tako drago. Jasno, saj zdravljenje poteka v brezsrčni Ameriki, kjer človek ne sme niti prdniti, ne da bi plačal.
Narod bi se zganil
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se narod zganil na drugačen način? Da bi revolucionarno pritisnil na tiste, ki lahko ozdravijo Krisa za 2,3 milijona evrov? Nobeno zdravljenje, ampak res nobeno — še posebej pa ne zdravljenje otročička — ne bi smelo stati neverjetnih 2,3 milijona evrov.
Kako bi narod reagiral, če bi nek domači zdravnik — recimo z oddelka za otroško srčno kirurgijo — izjavil, da bi za 2,3 milijona dodatnih sredstev rešil življenje par dojenčkom? Če vemo, da je oddelek za otroško srčno kirurgijo ravno zaradi finančnih težav v razsulu, potem ima teh Krisovih 2,3 milijona evrov drugačen priokus. Ali če bi nek drug zdravnik rekel, da bi s tolikšno finančno injekcijo lahko postavili laboratorij, ki bi zdravil male Krise (ki jih je v Sloveniji še kar nekaj). Na zdravljenje pa bo šel samo Kris, drugi pa ne … Ali ni takšna ekskluziviteta krivična do drugih otrok in njihovih staršev, ki prav tako rabijo finančno pomoč?!
Moralnih dilem, morda celo nelogičnosti in zdrsov je v povezavi z dotičnim Krisom še kar nekaj. Zase lahko rečem, da sem raje tiho, če določenih družbenih kontekstov ne morem dostojno zapopasti. Ko se je pred leti dogajala begunska kriza, sem tri mesece molčal in sam pri sebi zadevo intenzivno premleval, preden sem povedal svoje mnenje. O beguncih in njihovi kalvariji ni (bilo) enostavno razmišljati. Tako delikatna sta tudi Kris in Greta.
Oba bosta rabila bis. Čez nekaj let bo treba ponovno razmisliti o njunem življenjskem in družbenem kontekstu. Greti in vsem tistim, ki so jo fanatično podpirali, bodo zrasla oslovska ušesa, če se bo izkazalo, da se Zemlja v resnici ohlaja in ne segreva. Pri Krisu pa bo zagata, če se teh 2,3 milijona doniranih evrov ne bo obrestovali v njegovem zdravju. Ali če bodo neuslišani Krisi ustanovili društvo in poimenovali Vsi smo (bili) Kris …