Nikoli se nisem posebno trudil, da bi ženskam pridržal vrata. Če lahko lopnejo po nosu mene, pa naj še njo. Nihče ni rekel, da je enakopravnost vedno prijetna. Karikiram, jasno, a nikoli se nisem trudil vrat pridržati nekomu samo zato, ker je ženska. Pridržim jih, ker je vljudno. Gentlemanstvo je pogosto samo osladen izgovor za podcenjevanje — kar ženske, v zameno za nekaj laskanja, tiho sprejemajo.
Klinc pa tako gentlemanstvo, če ji potem daš nižjo plačo in jo sprašuješ, ali res namerava že letos zanositi, ali v avtu podcenjujoče rohniš, da je pred tabo na cesti še ena baba za volanom. Klinc pa taka emancipacija, če si ženska niti vrat ne zna odpreti sama. Enakopravnost samo takrat, ko ti paše, ni enakopravnost.

Zora spolne zmedenosti

Pripadam generaciji, ki se je rodila ob zori spolne zmedenosti novega tisočletja. Bil sem rojen sredi osemdesetih, odrasel pa v tranzicijskih devetdesetih, ko so na rejverskih paradah ljubezni v Berlinu vsevprek seksali. Obenem pa so nam vrteli in brali Disneyjeve pravljice, da mora pogumen, čeden princ rešiti ljubko, vedno urejeno in povsem pasivno žensko, ki ga bo nato do konca življenja hvaležno in pokorno gledala in mu rojevala otroke, od katerih bodo sinovi pogumni kot on, deklice pa lepe kot mama. Belska heteronormativnost v najčistejši obliki. V devetdesetih se je o enakopravnosti spolov že na dolgo in široko razpravljalo, potrošništvo pa je iskalo nove načine, kako nas čim bolj razporediti po škatlah in pri tem zaslužiti. Spolno etiketirani nesmisli so kar deževali. Roza selotejp, po jagodah dišeče radirke, miniaturni kuhinjski kompleti, mini likalne deske, otroški otroški vozički in celo pijače, oglaševane samo za deklice. Na drugi strani pa pištole, indijanske perjanice, tovornjaki, žoge in nogometne zbirateljske kartice za dečke.
V začetku devetdesetih so bile zadeve kar jasno postavljene. Šport, vojna in možata služba za moške. Kuhinja, ličila, dojenčki za ženske. In aids za pedre.

Dobičkonosnost uniseksualizacije

​Še danes proizvajalci in prodajalci iščejo načine, kako profitirati ob razklanosti spolov. Še najbolj opazno na oddelkih s kozmetiko. Kjer ženske vedno dišijo po breskvah in vrtnicah, moški pa po športnih slačilnicah in lesu. Medtem so podjetneži ugotovili, da lahko zaslužek še podvojijo, če moškim dajo legitimacijo za uporabo tipično ženskih izdelkov. Tako so nastale moške kreme za obraz in moški šamponi. Pred časom so oglaševali celo moške higienske vložke. Menda za kolesarje.
Dobičkonosnost je sčasoma dovolila uniseksualizacijo hobijev in spolno svobodo. Danes vse več moških pogumno priznava, da pečejo slaščice, prebirajo modne revije, si negujejo obraz in gojijo lončnice. Tu in tam je kakšen celo tako pogumen, da si o drugem moškem upa glasno reči, da je čeden — brez strahu, da bi ga družba oblekla v usnjene trakove in poslala na parado ponosa. Toksična možatost, možata različica seksizma, se počasi, a zanesljivo razkraja in za seboj pušča na milijone neizživetih talentov, uničenih samopodob, neuresničenih sanj. In kak samomor.

Razkroj ujetosti v pričakovanja

Razkraja se tudi ženska ujetost v družbena pričakovanja. Ne peče več vsaka ženska štrudla. Tu in tam kakšna celo naglas pove, da v seksu uživa. Še nedavno je veljalo, da moški seksajo iz užitka, ženske pa iz ljubezni. Trnuljčica danes zagotovo ne bi pasivno čakala na princa, da jo reši. Nastavila bi si budilko, si kupila steklenico dobrega rdečega vina in močan masažni nastavek za prhanje.

Nepotešeni slinavci

Nismo še tam. Enakopravnost je navidezna. Razprava, ali 8. marec sploh še potrebujemo, ostaja tudi v času trenda spolne nebinarnosti nesmiselna in ponižujoča. Ja, potrebujemo ga — in ostati mora točno to, kar je! Mednarodni dan žensk. Kot klicaj, da je bilo skoraj včeraj, ko ženske še niso smele voliti, imeti bančnih računov in izobrazbe. Kot opomnik, da je na vodilnih mestih danes še vedno toliko manj žensk kot moških, da enakopravnost umetno ohranjamo s kvotami. Da ženske statistično še vedno zaslužijo manj in da feminizacija nekega poklica pomeni njegovo razvrednotenje.
In še vedno se ženske pri opravljanju svojega dela prevečkrat srečujejo s šovinističnimi opazkami nepotešenih slinavcev. Debel moški je še vedno uživač, debela ženska pa je samo zanemarjena. Samski moški je lovec, samska ženska pa luzerka ali kurba.
Zato potrebujemo 8. marec. Kot opomnik, kako nevarna je človeška neumnost, nagnjena k ločevanju, obsojanju, etiketiranju in zasužnjevanju v lastnih vrstah. Pogosto pod krinko dobronamerne obrambe tradicionalnih vrednot. Ni vsak, ki vam prinaša rože, vaš zaveznik.