Ko prideva nekak k sebi, se odpravim v Trnovo. Frend je šel pa scat in se prime za tiča. Do kle vse štima. Pol je pa budala hotel men to povedat, je pa ponesreč mesidž frendici poslal: "Mene ful kurac peče. Pazi, da se ne boš še ti prijemala." Tip od te frendice pa je videl sporočilo in znorel. In pol sem mogla jaz drug dan po telefonu razlagat, da so bli res čiliji.

Za popizdit res. Keri zapleti.

Literarc v Apotheki

Kakorkoli, pristala sem v Trnovem. Lokal Apotheka. Kaj vse se je pa tam dogajalo, tud ni za vas, ampak kr od nekje je prišel šefe lokala. Če bi mela jaz pa Jurij Hudolin skupi literarni večer. Ajd, može. Hudolin je za, jaz tud, pa se pejmo. To bo spet en odfuk, folka pa k dreka. Mi je napisal Čander na FB: "Ne sam literarca, tud oba bosta imela drugo leto knjige pri Beletrini." Može i to. Komi čakam, da pride knjiga ven. Bo marsikdo zaprl gobec. Če doživim, seveda. Zdej bom rekla neki, k bo za povprečnega Slovenca čisti šok, ker to se ne spodobi. Ampak če mene vprašate, sem jaz edina od milijona žensk pri nas, k tko piše. Ko to rečem ljudem, jim grem seveda na kurac. Pol jih pa vprašam: "Pokaž mi še eno, k tko piše k jaz pri nas."

"Ja, ni je."

Torej? Mam prov al nimam?

Žirija

Ampak razumem, taki gremo drugim na živce. Jaz se pa še zanlaašč bolj hvalim. In ker gre ta moj ego trip ljudem ful na kurac, so me frendi spet neki prinesli naokol. Da oni bi znali s prve boljš pisat k jaz. "Ok, napiš do jutr pet stavkov, pa da vidmo," sem bla pametna.

"Ja, sam en mora bit žirija," so bli pametni nazaj.

"Okej, izberte tud vi žirijo."

"Okej, bomo poslali Vesni Vuk Godina, pa nej pove kdo piše boljš."

Ne vem, kje so njo najdli, ampak okej. In me res zjutri čaka en tekst, k so ga ziher kje spizdili in kao njihovo dopisovanje z njo po mailu. In seveda to, da jaz pišem ful slabš. Mogla bi dojet, da je spet nateg, sam ne. In jaz grem pisat Crnkoviču. Da kaj se gre folk, pa nej Godino vpraša, če je to res. Je odgovoril, da ne bo nč to spraševal. Urednik pa tak.

Urednik je legenda

Kako šele jebe ježa urednik Beletrine. Urban Vovk, moj urednik. Nočte vedet, kakšne posluša. Sam je legenda. Openminded človek. Šteka, da sem mal blesava v glavo.

Ko sva se dobila na prvem sestanku, sem za dober dan sam to rekla: "Kok keša maš? Ker ti vse častiš, jaz pa ful spijem." Pol ga je mogla pridet žena iskat. Ker men se ne da delat, da sem neki, kar nisem. Na šus pa vse direkt pa čao. Se mi zdi najbolj fer. Tko kot sem mogla unmu tipu od frendice na šus povedat, da ja, da unga peče kurac, sam zarad čilijev. Ne zarad nje.