Deseti januar 2023 bo v zgodovini Slovenije ostal zapisan kot sramoten dan.

Prvič: ker je Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva poklonil 600 evrov mesečnega dodatka vsem sodnikom in tožilcem in sodnim funkcionarjem.

Drugič: ker jim je to poklonil, ne da bi ga za to sploh prosili.

Tretjič: ker so mu navzoči v dvorani ob tem zaploskali.

Četrtič: ker so komentatorji iz sodniških vrst razglasili dodatek kot »korekten« — kar pomeni: »Dobili smo več, kot smo pričakovali.«

Petič: ker nihče od sodnikov ni povedal, da gre za podkupovanje.

In šestič: ker nihče od sodnikov ni povedal, da so privilegirana socialna skupina, katere člani živijo nadpovprečno dobro. In da povišnice ne rabijo. Da jo pa potrebuje velik del, morda že večina Slovencev, ki živi s plačami okoli minimalne plače.

»Zdravništvo«, zdaj še »sodništvo«

Z 10. januarjem 2023 so se na občnem zboru prisotni sodniki javno konstituirali kot slovensko »sodništvo«. V tem smislu, kot obstajajo zdravniki in »zdravništvo«. Torej kot sloj, ki je del elite. Ki jim je mar samo za svoje privilegije. Ki so ponosni na svoj potrošniški način življenja. Konstituirali so se kot neoliberalni, egoistični subjekti, ki si z denarjem poskušajo kupiti družbeni ugled, položaj, spoštovanje in še kaj.

To vse in še več pa so 10. januarja 2023 v očeh večine Slovencev tudi izgubili. Če citiram komentar iz baze: »Revčki si bildajo svoj ego z denarjem. Naj gredo rajše k psihiatrom, kot da izčrpavajo državo!« Isti vir je to povedal pred tem tudi že za zdravnike.

Za kaj smo ga izvolili?

In ne samo to: 10. januar 2023 bo v novejši zgodovini Slovenije ostal zapisan kot dan, ko je Golob dokazal, da ne dela tega, za kar smo ga izvolili.

S svojim vedenjem na sodniškem občnem zboru je Golob potrdil temeljne slabosti delovanja svoje vlade. Te so: vlada ne zna vladati; nekateri člani trpijo za narcisističnimi motnjami; vlada skrbi samo za elito; vlado vodi logika revanšizma; vlada v svoje delovanje ne vključuje znanja.

Vlada ne vlada

Da vlada ne zna vladati, dokazuje že kar nekaj časa. Od ljudi, ki niso profesionalni politiki, niti ne moremo pričakovati, da bi znali vladati. Lahko pa pričakujemo, da se vlada, ki ne zna vladati, uči vladati od tistih, ki to znajo.

Sedanja vlada tega ne počne. Ne samo da nekateri njeni člani ne poznajo niti osnov političnega delovanja. Vlada že polnih osem mesecev dokazuje, da ne ve, kaj pomeni reševati probleme. Kar je glede na delo, ki ga je Golob pred tem opravljal, presenečenje. Če kaj, smo upravičeno pričakovali, da bo to znal.

Toda namesto da bi probleme reševala, jih vlada pometa pod preprogo. Ljudem pa pri tem namenja populistična darilca, zavita v živobarven celofan. Kar je kič. Politični kič.

Kirurški mačizem

Najboljša ilustracija povedanega so razmere v zdravstvu. Ki jih vlada že osem mesecev ne rešuje. Bešič Loredan prodaja videz odločnega kirurškega mačizma, s katerim poskuša prikriti dejstvo, da je edino, kar počne, v resnici dvigovanje plač zdravnikov. Kar 80 evrov za uro dela presega tudi najbolj pogoltne sanje slovenskega »zdravništva«.

Zato ni čudno, da se v bazi zdaj že javno govori, da Bešič Loredan zavestno zaostruje krizo zato, da bi zdravstvo sprivatiziral. Po logiki: če bo kriza dovolj velika, bodo ljudje sprejeli vse. Tudi uničenje javnega zdravstva. 

Še sreča, da imamo Glas ljudstva. In Dušana Kebra. Ki bi ga Robert Golob, če bi želel popraviti vtis lastne nesposobnosti in prodanosti elitam, moral že včeraj nastaviti za ministra za zdravje. Danijela Bešiča Loredana pa poslati na smetišče zgodovine.

Obstajajo ljudje, ki …

Namesto tega pa Golob posnema Bešič Loredanov stil — glej intervju v Dnevniku itd. —, negativne učinke tega stila pa nevtralizira z delitvijo javnega denarja dobro situiranim socialnim skupinam (»zdravništvu«, »sodništvu« itd.). Golob ne ve, da smo ga izvolili za to, da oblikuje novo družbeno pogodbo. Ne pa zato, da povečuje privilegije že od prej privilegiranih.

V Sloveniji obstajajo ljudje, ki živijo od socialne pomoči v višini 421,89 evrov. Ti ljudje ne smejo delati, sicer to pomoč izgubijo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki ne morejo delati — tudi če bi hoteli —, ker so s strani ustreznih državnih institucij razglašeni kot trajno nezaposljivi.

Kdo tu zdaj potrebuje pomoč? Kje je zdaj delovanje vlade za solidarno prihodnost? Je solidarnost to, da ljudem iz te skupine dodajo nekaj drobiža, sodništvu pa 600 evrov? Kdo je tu nor?

Anita Ogulin

Doslej zapisano je razložilo tudi drugi očitek: vlada skrbi za dobrobit že privilegiranih elit, ne pa za izboljšanje življenja večine Slovencev, ki živijo v revščini ali na pragu revščine.

Ja, večina Slovencev živi v revščini ali pragu revščine. To mi je potrdilo veliko prostovoljcev. Tudi Anita Ogulin. Mimogrede, Golob bi moral tudi njo vključiti v ekipo. Anita ima razdelan predlog ukrepov, ki bi jih bilo treba takoj uresničiti. Imenuje se Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije [ki ga je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, op. ur.]. Verjamem, da Golob zanj še ni slišal zanj. 

Tudi to dokazuje, da Golobova vlada znanje odklanja. Namesto da bi ga vključevala. Že večkrat sem zapisala, da imamo v Sloveniji dovolj znanja za solidno rešitev vseh problemov, ki jih imamo. Da pa to znanje ni izkoriščeno. Da se ga politika boji kot hudič križa.

Tudi Golob s to prakso ni prekinil. Tako kot vsi politiki doslej — razen Drnovška —, tudi Golob ne dojame, da je v slovenskem družboslovju in humanistiki skrita zlata jama rešitev za probleme, s katerimi se sam smešno zapleta.

Logika socialnega aplavza

Vlada se zanaša na to, da je njen antijanšizem dovolj za uspešno vladanje. Pa ni. To ne more nadomestiti pomanjkanja znanja in izkušenj. Antijanšizem je uspešen politični program za zmago na volitvah. Je pa premalo za uspešno vladanje. Za uspešno vladanje je treba znati razumeti in reševati probleme. In antijanšizem ti tega ne dá.

Tu ima vlada povsem personalno težavo: veliko posameznikov sedanje vladne garniture je bilo osebnih žrtev janšizma. Zato je razumljivo, da je antijanšizem za njih ključen, celo zadosten del njihovega političnega delovanja. A za slovensko družbo je to premalo. Noben revanšizem ni uspešna oblika reševanja družbenih problemov. In nenazadnje, vlada je v mesecih delovanja dokazala, da imajo nekateri njeni člani in kadri resne probleme z narcisizmom. Večje kot Pahor. To je problem, ker delovanje takih posameznikov vodi logika pridobivanja socialnega aplavza, ne pa logika reševanja družbenih problemov. Toda Slovenija je danes v tako resni godlji, da bi za reševanje družbenih problemov potrebovala delovanje ljudi, ki znajo, zmorejo in hočejo probleme reševati. Četudi zato ne bodo nagrajeni z družbenim aplavzom. Vsaj ne takoj.