
Srač je bil znan po svojih originalnih enovrstičnicah. Ni pripovedoval zlajnanih vicev o Muju in Hasu. Ne, Srač je imel dovolj svojih idej v rokavu in jih je ljudjem serviral vsak dan. Recimo tisto, ko je zjutraj prišel v bife — brez denarja, kakopak — in poiskal svojo žrtev: nekoga, ki je srebal kavo in si že po njegovih oblačilih lahko sklepal, da se mu mudi v službo in da ne bo pil alkohola tako zgodaj. "Ej, Jaro, a boš kaj spil?" Odgovor je seveda bil, da ne. "No, zdaj pa ti mene vprašaj."