Uporabniki medijev so danes bolj kot kadarkoli prej razpeti med mnogimi platformami in med vsebinami, ki jim osmišljajo življenje. Medtem ko so zaradi množice možnosti, ki so jim na razpolago, vse težje ulovljivi, pa so zaradi orodij na strežniki vse bolj nadzorovani. Spletne strani in družbena omrežja imajo zelo jasne podatke, kdo in kako jih spremlja.

Kljub temu pa precej težko dobimo celovito in verodostojno sliko, koliko ljudi dandanes v Sloveniji bere, posluša ali gleda medije in kako to počnejo.

Največja možna pasivnost

Verjetno je televizija v najbolj nezavidljivem položaju. Gre za medij, ki omogoča največjo možno pasivnost občinstva. Toda pri tem jo zelo hitro prehitevajo platforme, ki zahtevajo posameznikovo aktivnost. Televizijske vsebine so bile prej najbolj fajn zato, ker so lahko bile samo kulisa v prostoru, lahko pa tudi središče dogajanja oz. pozornosti pozornost celotne družine.

Žal pa ti časi družinskega gledanja televizije izginjajo. A to še ne pomeni, da izginjajo tudi televizijske vsebine. V teh dneh je največji britanski regulator OFCOM objavil, da povprečni državljan dnevno 4 ure in 28 minu spremlja video vsebine — toda od tega le dve uri klasične televizijske programe.

Realnost je kruta

Realnost je še bolj kruta, če pogledamo, kdo gleda televizijo. Največ televizijskih gledalcev je starih čez 65 let. V starosti od 16 do 24 let pa je gledalcev televizije samo 54 %.

Občinstvo počasi, toda zanesljivo izumira. In to občinstvo produkcijsko najdražjih in najzahtevnejših vsebin. Vsebine, ki zahtevajo največ angažmaja gledalcev, izgubljajo na veljavi.

Podatki pa vendarle niso tako porazni, če ugotavljamo, da je produkcija video vsebin v največjem porastu. Spremljanje video vsebin na zahtevo je izjemno in se še povečuje. Na eni strani imamo torej ogromno video produkcijo, dosegljivo na različnih platformah, na drugi pa vedno manjšo gledanost klasičnih televizijskih vsebin.

Zahtevno produkcijsko delo

Ustvarjanje dnevnoinformativnih vsebin je zahtevno produkcijsko delo, tudi zelo pomembno za državljane in demokratično družbo. A videti je, da resnemu novinarstvu v informativnih oddajah bije zadnja ura — zadnja desetletka ali celo petletka.

Informativne oddaje so bile že v preteklosti moja strast. Dnevno sem spremljala različne info oddaje na različnih kanalih in primerjala, kako so se iste teme lotili v enem in kako v drugem uredništvu. Obsesivno sem ugotavljala, kaj so kje izpustili in čému so drugje dali poseben poudarek.

Presneto težko

Morda sem to počela zato, ker sem se zavedala, da je presneto težko narediti vsak dan verodostojno, spodobno in obenem atraktivno informativno oddajo. Oddajo, ki je enkratno doživetje. Redki gledajo informativne oddaje večkrat. Večkrat gledamo samo serije in filme. Pa vendar informativne oddaje brez težav zamenjamo za Netflixove serije in filme.

Tako v Veliki Britaniji kot v Sloveniji občinstvo pred različnimi ekrani ne usiha. Zagotovo pa usiha občinstvo klasične televizije in njenih klasičnih oddaj. Same številke televizijskega občinstva niso porazne. Kopiči se zabavna produkcija, zlasti resničnostne serije. Tistih, ki spremljajo klasičen televizijski informativni program, ni več veliko na svetu. In vsaka resna javna televizija bi se morala posvetiti prav temu. Vsebinam, ki jih Netflix ne bo nikoli ponudil.