Če smo še pred meseci mislili, da so govorice, da namerava Trump porušiti Gazo, da bi ameriški nepremičninsko-turistični kapital lahko zgradil hotele, samo neslana šala, ki vendarle dela krivico zunanji politiki ZDA, lahko danes ugotavljamo, da smo bili naivni. Najmanj naivni. Trump danes odkrito govori o tem načrtu kot o realistični prihodnosti Gaze in Palestincev. Še več! Ameriški predsednik nas je med drugim osrečil z novico, da bo Gaza postala ameriški teritorij. Iz katerega se bodo morali Palestinci v najkrajšem času izseliti.

Trump je tudi rekel, da se bodo Palestinci v prihodnosti lahko vrnili v Gazo. Ni sicer specificiral, kot kaj. Kot poceni delovna sila v novih turističnih kompleksih? Ali kot turisti, ki bodo polnili hotelske sobe? Ali kot kaj tretjega?

Karkoli že, vsaka od omenjenih opcij je do kraja neverjetna. In perverzna.

Ena bolj nora od druge

Do kraja neverjetne in perverzne pa so tudi opcije, kaj se bo z Gazo kot ozemljem v bližnji prihodnosti zgodilo. Možnosti je več: lahko da bo Gaza kot teritorij prišla pod neposredno ameriško upravo; drugi spet pravijo, da bo Izrael Gazo prodal ZDA (pri čemer gre za ozemlje, ki sploh ni last Izraela); ali da ga bo ZDA kar poklonil. Itd. Skratka, ena opcija je bolj nora od druge. 

In da bi bila mera polna, ves svet to mirno gleda. In več kot očitno je, da bo ta svet — na čelu s tako opevanimi zahodnimi demokracijami, vključno z Evropsko unijo — lepo tiho. Pridno tiho. Razvoj dogodkov bo opazoval z varne razdalje. Zoper nezaslišano uzurpacijo Palestine v imenu interesov ameriškega (in verjetno še kakšnega drugega) kapitala ne samo ne bo ničesar naredil. Ampak si tudi pisniti ne bo upal.

Pravica najmočnejšega

Ni mi jasno, ali se nihče na Zahodu niti na celem planetu ne zaveda, kaj ta Trumpova praksa v resnici pomeni. Gre za kršitev vseh pravil mednarodnih odnosov. Mednarodnega prava. Rušenje še zadnjih, minimalnih standardov, ki so se jih v mednarodnih odnosih morale držati tudi najmočnejše države. Gre za kršitev principov mednarodnega reda. In seveda še marsičesa.

Trump namesto teh pravil in reda uvaja logiko pravico močnejšega. Pravzaprav pravico najmočnejšega.

Če se zoper Trumpa ne bo kmalu zgodilo nič radikalnega — in seveda ni videti, da bi se sploh lahko —, bo v mednarodnih odnosih postala praksa, da če bo neka geografska lokacija v interesu kapitala, potem bo ta kapital najprej zanetil vojno, porušil vse stavbe, bivališča, infrastrukturo itd. V naslednjem koraku pa bo ljudi, ki tam ne bodo več mogli živeti, pomagal izseliti. (Izrael ponuja Palestincem prevoze, ki jim lahko omogočijo izselitev iz Gaze!) In ko bo to rešeno, si bo kapital ozemlje tako ali drugače prilastil in ga začel upravljati po svojih interesih.

Kar pomeni, da ni ga več kotička na zemeljski obli, ki bi bil varen pred uničenjem, če se tako zahoče kapitalu. In politikom, ki realizirajo njegove interese. Kar se zdaj dogaja Palestincem, se lahko jutri zgodi komurkoli. Tudi nam. Nihče ne more vedeti, kdaj se bo kapitalu zazdelo, da bi si prilastil neko ozemlje. Katerokoli. Iz kateregakoli razloga.

Bolno in otročje

Misel, da smo pred takimi praksami varni, ker smo člani NATO pakta, je bolna in otročja. Tako mislijo tudi slovenski politiki. Tudi sedanja vlada. Nova pravila mednarodnih odnosov, ki jih uvaja Trump, so namreč naslednja: vzamem lahko vse, kar hočem in z vsemi lahko počnem, kar hočem. Nič vas več ne varuje. Nič več vas ne more ubraniti pred mojim pohlepom. In mojimi norostmi.  

Povedano tudi pomeni, da je konec preteklosti, v kateri so se vojne za ozemlja bíle zaradi nekakšnih zgodovinsko sentimentalnih razlogov tipa “Krim je zgodovinsko rusko ozemlje”. Itd. Trump uvaja logiko, v kateri niti zgodovinski niti sentimentalni razlogi za prilastitev ozemlja tuje države niso več potrebni. Pogoltni interesi kapitala so morali biti v preteklosti zamaskirani s sentimentalnimi in zgodovinskimi razlogi in zgodbicami. Od Trumpa naprej pa očitno to ne bo več potrebno. Dovolj bo, da si kapital neko ozemlje zaželi. In si ga prilasti. Katerokoli tuje ozemlje katerekoli tuje države. Če ima od tega dobiček. To je to. In to je dovolj.

Isti ali dvojni vatli?

Tudi tokrat pogrešam, da bi ZDA in zdaj konkretno Trumpa merili z istimi vatli kot Putina in Rusijo. In njeno delovanje v mednarodnih odnosih. Trump gre v Gazi še bistveno dlje kot Putin v Ukrajini. Stvari počenja bistveno bolj radikalno kot Putin v Ukrajini. Navsezadnje Putin ni zbombardiral cele Ukrajine, da bi bila neprimerna za življenje. Ljudi ni izselil. Niti si ozemlja Ukrajine ni kupil. Ali kaj podobnega.

Da ne bo pomote: ne branim Putina. Niti tega, kar dela v Ukrajini. Povedati hočem le, da tudi tokrat, ko ocenjujemo dejanja ZDA in dejanja Rusije, uporabljamo dvojna merila. Rusija je zaradi bistveno manj radikalnih in grozovitih dejanj bila deležna številnih povračilnih ukrepov s strani mednarodne skupnosti. Zoper ZDA pa ne bo nihče naredil nič. Delovanje ZDA bo dopuščano. Kako dolgo in do kakšne mere, ne ve nihče. 

Vemo pa, da Trump izvaja politiko odkritega nasilja, ki jo kombinira s totalitarnimi političnimi logikami in praksami. Pri čemer si nihče ne upa reči, da gre za totalitarizem. In to za takšne vrste totalitarizem, ki presega vse druge, zoper katere Zahod in EU redno in drastično ukrepata.

Celofan demokracije

Seveda se zastavlja vprašanje, zakaj je tako. So zahodni totalitarizmi, zaviti v celofan demokracije, morda nedotakljivi? Po logiki, da je zahodna demokracija boljša od vsega, kar ni zahodna demokracija?

Če je tako, bi se morali spomniti, kakšno vlogo je zahodna demokracija odigrala v Čilu. Recimo. Ali pri ustoličenju Hitlerja. Vemo, da zahodna demokracija ni imuna zoper totalitarne uporabe. In zlorabe. Niti ni imuna zoper popolne zdrse v totalitarnost in v totalitarne politične sisteme, v katerih sama sebe ukine. 

Totalitarnost Trumpovega režima se ne kaže samo v zunanji politiki. Ampak tudi v notranji. Trump je pozval vse javne uslužbence, ki bi lahko imeli kakršnekoli zadržke pri realizaciji njegovih ukazov in idej, naj odidejo iz javnih služb. Menda jih je odšlo že več kot 40.000.

Si predstavljate, kaj bi tak javni poziv povzročil v demokratičnem svetu, če bi tako kot Trump to prakticiral Putin? Prijatelji z univerz v ZDA mi poročajo, da jih je strah. Da se bojijo, kaj se bo zgodilo na univerzah. Bo Trump tudi od univerzitetnih profesorjev, ki ne delijo njegovih političnih prepričanj, zahteval, da zapustijo službe? Bodo javne službe v ZDA odslej dostopne samo Trumpovim somišljenikom? Naj zapišem (ker nekdo pač mora): ta logika je še veliko hujša od tiste iz najbolj trdih časov stalinizma.

Stigmatizacija sovražnikov kapitala

Če strnem: kar počne Trump, uvršča ZDA med totalitarne politične režime. Njegov politični režim po celi vrsti značilnosti presega celo stalinizem. In zanimivo je opazovati, kako nihče od političnih akterjev, ki so se vedno zavzemali za to, da se socializem oz. komunizem uvrsti med totalitarne sisteme, zdaj ne reče nič.

Zakaj ne, je jasno. Zato, ker je treba s totalitarizmom stigmatizirati sovražnike kapitala. Akterje kapitala samega pa je prepovedano kakorkoli povezovati s totalitarizmi. Čeprav njihovi politični sistemi in njihove prakse v celi vrsti elementov (daleč) presegajo socialistične oz. komunistične. 

Isti kriteriji in standardi bi bili dobrodošli. Sicer se lahko ponovi Hitler. Ali se zgodi še kaj hujšega. 

Za konec: bilo bi primerno, če bi se slovenska vlada in država od Trumpa in njegove politike distancirala. In da slovenski politiki, skupaj s številnimi Slovenci, nehajo onanirati nad domnevno povezanostjo s Trumpom po zaslugi Melanije. Melaniji bi se morali odreči. Na njej res ni ničesar, na kar bi lahko bili ponosni. Ker kdorkoli sodeluje v Trumpovem režimu in v Trumpovih politikah, je najmanj sokrivec in soudeleženec. Če ne kaj hujšega.