Mineva en mesec, odkar je bil imenovan novi Svet RTV Slovenija, ki ga vodi Goran Forbici. Imenovanje je za vse tiste, ki smo tudi na referendumu podprli novi zakon, delovalo kot rešitev. Po mesecih zapletov, metanj polen pod noge in vsega drugega v organizaciji janšizma, da bi ohranil kontrolo nad RTV — kar je SDS hotela že vse od osamosvojitve in z Grahom Whatmoughom in Urbanijo končno uresničila — je bila na obzorju rešitev.

Toda dejstvo, da je spremenjeni zakon o RTV po vseh zapletih končno začel veljati, še ni bilo jamstvo, da bosta Grah Whatmough in Urbanija začela delovati profesionalno, dostojno, razumno. Seveda ne. Od trenutka uveljavitve zakona proizvajata nove in nove zaplete in nerazumnosti, šikaniranja in ostalo iz palete janšističnih ukrepov. Od čakanja za zaprtimi vrati pa do tega, da se Grah Whatmough ne udeleži konstitutivnega sestanka Sveta, kar sproži problem, kako izvesti sestanek brez sklicatelja itd. itd.

Skratka, zafrkancijam ni videti konca. Kar je za janšizem popolnoma normalno stanje. Janšizem živi od zafrkancij. In seveda od spletk.

Radikalna deprofesionalizacija

A to ni tema, o kateri nameravam pisati. Danes nameravam pisati o neki drugi težavi nacionalne RTV. In o težavi nas gledalcev.

Dejstvo, da je bil Svet RTV pri vseh pod noge zmetanih polenih vendarle uspešno konstituiran — in to, da ga vodi Goran Forbici, ki je v intervjuju na Radiu Slovenija dokazal, da mu je jasno, kako ga je treba voditi, in da ga bo tako tudi vodil —, žal ne zmanjšuje težav, ki jih imamo državljani kot gledalci nacionalne Televizije. Še zlasti informativnega programa.

Ena od ključnih težav je radikalna deprofesionalizacija, ki jo je janšizmu uspelo uveljaviti. Deprofesionalizacija zadeva vse. Od izvedbe oddaj do videza nastopajočih.

Bila bi hvaležna, če bi lahko kdo iz janšističnega tabora na TVS slovenski javnosti razložil, kako se po profesionalnih standardih Arena lahko kosa s Studiom City. Ne govorim o osebah. Govorim o profesionalnih standardih. Čeprav oseb oz. voditeljev ne moremo zanemariti. Pokazati bi bilo treba tudi to, kako se lahko Petrovčičeva in Pirkovič kosata s Štefančičem. Ne po preferencah okusa. Ampak po pameti. Načitanosti. Informiranosti. Intelektualnem nivoju.

Brez vsakega stila

Gre pa tudi za videz. Janšistom očitno nihče ni razložil, da se morajo voditelji oddaj na nacionalnih televizijah — še posebej voditelji in voditeljice udarnih pogovornih oddaj — podrediti profesionalnemu oblačilnemu in estetskemu kodeksu medija, kjer delajo. Ne da ne bi smeli imeti svojega stila. Seveda ga lahko imajo. Osebni stil je pravzaprav že skoraj zapovedan.

Problem je odsotnosti vsakega stila. Ki ga poosebljata Petrovčičeva in Pirkovič v Areni. Kdorkoli gleda to oddajo — pa četudi sploh ne razume slovensko —, vidi, da gre za neprofesionalno oddajo. Za neprofesionalni program. Za neprofesionalno televizijo. Za nekakšno vaško, laično televizijo. Ki se pretvarja, da je resna televizija. Celo nacionalna televizija.

Recimo, da bi novemu Svetu RTV morda celo uspelo dopovedati voditeljem oddaj, da se morajo držati minimalnih profesionalnih standardov oblačenja in ličenja. In seveda standardov pri pripravi in izvedbi oddaj. Itd. Recimo.

Toda problem bo ostal. In problem je naslednji: kako te nesposobne in omejene ljudi, ki so pod janšizmom okupirali informativni program, pripraviti do tega, da bodo delovali na višji intelektualni ravni? Da bodo inteligentnejši? Bolj izobraženi? Bolj načitani? Bolje informirani?

Za svetlobna leta razlike

Osebno mi ni jasno, kako bi bilo to mogoče doseči. Med Luko Svetino in Igorjem Pirkovičem na eni strani in Igorjem E. Bergantom na drugi so za svetlobna leta razlike. Ne gre za politično pozicijo. Profesionalno dela tudi Rosvita Pesek, ki je zaradi njenega političnega prepričanja marsikdo ne mara. Vendar dela profesionalno (čeprav ne nepristransko). Od oblek in ličenja pa do priprav na oddajo. V duhu sledenja profesionalnim standardom je v več poskusih po spremembi dolžine las vedno pristala nazaj pri frizuri, ki zadostuje profesionalnim standardom medija. Neurejeno frizuro si na televiziji namreč lahko privoščim jaz kot gostja, ne pa voditeljica.

To je to. To je ta logika, ki je novi janšistični kadri ne razumejo. Ne obvladajo. Ne poznajo. In ni jasno, kako bo novi Svet RTV ta intelektualni in profesionalni primanjkljaj pri ljudeh, o katerih govorimo, odpravil.

Kako to storiti zakonito?

Povedano pomeni: dokler bodo na TVS delovali v zadnjem letu angažirani janšistični kadri, za nacionalko ni rešitve. Tudi za nas gledalce ne. Ni namreč jasno, kako je mogoče ljudi, ki uničujejo program, odstraniti s položajev in iz služb, iz katerih to počnejo. Kako to storiti zakonito.

In JJ to ve. Zato je napel vse sile in predvsem vsa svoja neformalna omrežja, da je novi zakon o TVS začel delovati čim kasneje. JJ razume, da vsak dan šteje. Vsak dan je pomemben za betoniranje stanja, ki ga je na TVS uvedel.

JJ tudi razume, da je po zakoniti poti zoper to mogoče narediti bore malo. Iz več razlogov. Najprej zato, ker se politika po novem ne sme več vmešavati v delovanje RTV. Kar tudi pomeni, da ni več političnih kadrovanj. Kar pa seveda ne velja za nazaj. Tudi tisti, ki so bili nastavljeni politično, so zdaj pod zaščito novega zakona. Torej jih ni mogoče odstraniti. Ali zamenjati.

Večina tistih, ki so se zavzemali za depolitizacijo RTV, na to ni pomislila. Ni razumela, da uvedba depolitizacije pomeni doživljenjsko zaščito politično nastavljenih janšističnih kadrov. Svetina, Pirkovič, Petrovčičeva in ostali bodo še naprej vladali nacionalki. Nov zakon jih ščiti. 

Minimalni standard

Ta tekst ni uperjen zoper depolitizacijo javne RTV. Nasprotno. Depolitizacija javne RTV je minimalni standard. Le da se je treba zavedati, da depolitizacija še ne pomeni avtomatično tudi depolitizacije oddaj. Programov. Itd. Nasprotno. Pomeni fosilizacijo predhodne politizacije. V konkretnem primeru torej fosilizacijo janšificirane javne RTV. 

Za uspešen boj zoper janšificirano RTV bi torej potrebovali vmešavanje politike. Torej stari zakon o RTV. Potrebovali bi spolitizirano televizijo. Pravico politike, da se vmešava. In politično vodstvo. Torej vse tiste prakse, zoper katere smo se borili. Ki so brez dvoma napačne. In nedopustne.   

Ali povedano pomeni, da je JJ dosegel še eno dolgoročno zmago, pa bo pokazal čas.