Pred kratkim sem si šel s soprogo ogledat film Avatar 2. Uradno poimenovan Avatar: Pot vode. Preden me začnete obsojati, naj v svoj zagovor povem, da sva šla izključno na vztrajanje soproge. Sam spadam v kategorijo tistih, ki ne marajo tega bluzenja, ki mu holivudarji rečejo fantasy.

Sem pa fan Star Treka — vseh sedmih serij in vseh šestnajstih filmov. Bi kdo rekel, da je tudi to bluzenje? Ne, pa ni. Star Trek temelji na znanstvenih dejstvih. Ne maram pa Harryjev Potterjev, Hobitov, Spider-Manov, česarkoli od Marvela. Teraj guske. Pizda, res ne vem, kako lahko folk to gleda. Meni je to resno brezveze. Reševanje vojaka Ryana? E, to je film! Pa na živce mi gre večina filmov, ki jih označujejo kot “biopic” žanr — pri nas bi rekli “po resničnih dogodkih”. Skratka, po nekih zgodovinskih dejstvih.