Kako je odhajal Tito

V zvezi z vladarico vseh vladarjev se mi je zdelo, da bo tudi njen odhod v kraljevskem stilu. Ne tako nenadoma, ne tako hitro. V nekem pričakovanju, vznemirjenju. Da bomo v pripravljenosti.

Mnogi se še spomnite Titovega odhajanja. Nekaj mesecev smo se tiho, vsak pri sebi in kot država pripravljali na to, da nam bo legendarni voditelj in novinar Tomaž Terček tisto nedeljo, 4. maja 1980, sporočil novico o smrti tedanjega predsednika naše nekdanje skupne države. Jugoslavija se je ustavila. Prekinili so tudi nogometno srečanje med Hajdukom in Crveno zvezdo v Splitu.

Steber stabilnosti

Tudi na odhod Elizabete II. bi nas morali pripraviti, čeprav pri njenih letih smrt nikoli ni nepričakovana. Tako kot je bil Tito še v 70. letih spoštovan in cenjen voditelj v okviru gibanja Neuvrščenih držav in tudi drugod po svetu, je bila Elizabeta II. priljubljena tudi tam, kjer monarhov niso imeli in ki z Veliko Britanijo niso imele veliko skupnega. Bila je preprosto globalna voditeljska ikona. Zgodovinska, turistična, medijska, ljudska. Popularna kot največji športniki in filmski zvezdniki.

Morali bi nas pripraviti tudi zato, ker tudi ona nas ni nikoli presenečala. Na nek način smo vedno vedeli, kaj bo njeno sporočilo. Kam bo šla in s kom se bo srečala. Tudi zato je veljala za steber stabilnosti in zanesljivosti v tem ponorelem svetu.

Karine Jean-Pierre

Presenečenje je doletelo tudi tiskovno predstavnico Bele hiše Karine Jean-Pierre, ki so jo novinarji med briefingom glede Bidnovih ukrepov za zniževanje inflacije opozorili na kraljičino smrt. Zmedla se je in nekaj trenutkov delovala neodločno, dokler se ni resetirala in oblikovala misel o sožalju družini in Britancem — in dodala, da ne želi povedati več, dokler o tem ne spregovori predsednik sam.

Infofrik

Curry wurst je bil v četrtek zvečer drugačnega okusa kot običajno, kadar z možem obiščeva njegove domače. Imelo me je, da bi brskala po internetu za novicami, kje, kako in zakaj točno se je to zgodilo? Kakšni so prvi odzivi? Čisto infofrikovsko, kar tudi sem.

Ampak tu, na tem majhnem, vitkem otoku v Severnem morju, nedaleč od Danske, smo bili zbrani z drugim razlogom. Ne zato, da bi buljili v svoje mobilnike. Ne zato, da bi bili raztreseni, ampak zato, da bomo skupaj. Nobena druga družina naj tega ne bi preprečila.

Nemški Monte Carlo

Otok Sylt je najsevernejši vrh Nemčije, znan po svojih plažah, slikovitih hišah z arhitekturo, ki se malce spogleduje z angleškim podeželjem, in spektakularni peščeni pokrajini. Večina hiš ima slamnate strehe, kot jih ponekod še vidimo v našem Prekmurju. Zahodna obala Sylta lovi valove Severnega morja, medtem ko vzhodno stran boža mirno Waddensko morje. Če je sončen dan, lahko od tukaj vidite Dansko. Peščenih plaž je 25 kilometrov. Tu je bila leta 1920 prva nudistična plaža v Nemčiji. Mnogi ga imajo za nemški Monte Carlo. In kar cene zadeva, tudi sodi v to kategorijo.

Zbrali smo se zaradi okroglega rojstnega dne v družini in zato, ker se nismo videli od leta 2019, še pred korono. Nevljudno, nedostojno in neprimerno bi bilo, če bi se na skupni večerji zavlekla v nek kot in se izključila iz družinske skupnosti. Izmuzniti se torej ni dalo, večerna specialiteta pa tudi ni bila nobena kulinarična tolažba.

Tretjič in zadnjič

Iskati napake in zdrse v njenem vladanju bi bilo nespametno. Najbolj smo si zapomnili njen dolgi molk ob Dianini smrti in priklon, ki ji ga je nazadnje le namenila ob pogrebu. Izvedenci za kraljevski protokol ji to očitajo. Molk da je bil predolg in kraljica da se ne priklanja.

To sta bili gesti, s katerima nas je presenetila. Več napak na pamet ne moremo našteti.

Dva dni pred smrtjo je sprejela novo britansko premierko Liz Truss. Naši mediji o kraljičinem slabem počutju ob tem sploh niso poročali. Prav tiste dni smo vsi leteli na krilih zmag naših odbojkarjev in košarkarjev.

Zanesljiva, stabilna, predvidljiva vseh 70 let svoje vladavine. Tretjič nas je presenetila, ko je preprosto odšla.