Preden se bo začelo »kam greš za novo leto?«, bo še »kam greš na morje?«. Ne na dopust, ampak na morje. Pri nas je očitno dopust več ali manj poležavat ob morju. Pa zjutri obvezno zaskvotat plažo z brisačami. Jaz sem včasih oboževala morje, zdej ne več tok. Prevroče je. Pa ne da se mi več viset na istem placu dva tedna.

In kako greste sploh na morje? Prikolica (pavšal), avtodom, apartmajčki, hotel? Oziroma, kje se nastanite? Je to morje še vedno sam Hrvaška? Al greste do Grčije? Velik ljudi se buni, da je Hrvaška predraga, odnos do Slovencev pa porazen. Ko sem jaz bla tam, se mi ni zdelo, vsaj da bi meli grd odnos. Kok so zdej dragi, pa ne vem. Ampak sej zdej je itak vse drago v božjo mater. 

Različni

Ampak ljudje smo različni. Eni majo več denarja k drugi. Eni lahko peljejo otroke za dva meseca na morje, ta drugi pa morja še videli niso. Mora bit jeba, met otroke pa bit reven. Ta reven pride po dveh mescih nazaj v šolo, potem ko je med počitnicami ždel pred blokom sam, drugi pa vsi zagoreli in z vsemi živimi dogodivščinami.

Sam glih uni iz ta revnih družin neki dosežejo v življenju. Sem mela frendico v otroštvu, k mi ni šlo v račun, zakaj z mamo živita na 20 kvadratih, mi pa v tok velikem. Ampak punca ni obupala. Hodila je v šolo, nabirala same petke in si rekla, da bo v življenju neki nardila. Čez milijon let me najde zarad kolumen. Uspešna mama in top shit direktorica ne vem kere firme. In zdej jaz živim v lukni, ona pa skor v graščini. Jaz sem mela polno rit vsega, ona pa ne.

Mogoče boljš manj

Mogoče je otroku res boljš manj dajat. Da mu ni vse samoumevno. Da vidi že takoj, da je lajf borba. Da če kej hočeš, da si morš to zaslužit. Pa ne, da sanjariš, kako boš Instagram zvezda, polna denarja.

V Ameriki majo to dobr pošlihtan. Po osnovni šoli, ko greš v srednjo, boš pa zraven še delal. Al boš babysitter al pa kokice v kinu prodajal. Neki boš delal zraven šole. Jaz se od mojih vrstnikov nobenga ne spomnim, da bi med srednjo šolo še kaj delal. Da končaš pouk in greš direkt v McDonald’s delat. Predlagajte to našim staršem, ja.

In to tud mene fuka. Nobenih delovnih navad nisem mela nikol. In to pol ostane in ostane kr za forever. In si pač sam navaden luzer.  

Kako kupit stanovanje?

Ampak tud če nisi, kako recimo dan rata mladim kupit stanovanje? Nikakor. Jaz jih ne poznam. Na toplem so samo, če so podedovali al pa če so si naredili stanovanje v hiši od staršev. Al so pa po najemih.

Najemnine v Ljubljani pa so tok drage, ko da smo v Dubaju. In mečeš leta in leta denar za stanovanje, k ni tvoje, ampak po logiki bi si lohk s tem denarjem že dva stanovanja kupil.

In že pri šolah falimo. Vsi bi šli na gimnazijo. In pol si en izmed mnogih, služb pa ni. Strokovni poklici pa stradajo. Slaščičarji, frizerke, mehaniki, teh pa manjka. In si odpreš frizeraj, briga te za faks in mirno živiš. Sam kaj, ko je lepš rečt, da si dr. nečesa. Zadnjič mi je en razlagal: »Veš, jaz sem zdravnik.« To je rekel tko, k da je že bil na Luni. »Ja, in? Veš kok je vsak let takih. Nič posebnega.«

Ves užaljen se je vzdignil: »Ti pojma nimaš.« In šel čez vrata k en Bog.

Ampak kot je pisalo na FB par dni nazaj: »V čem je razlika med Bogom pa zdravnikom? Bog si ne misli, da je zdravnik.«