BBC, prva in največja javna radiotelevizija na svetu, se sooča s težavami. Tokrat ne gre za finančne razmere in upadanje občinstva. To pesti vse javne radiotelevizije po svetu. Ne, tokrat sta na udaru bistvo in smisel medija in profesionalnega novinarstva.

BBC je dolgo veljala za najbolj prepoznavno in kredibilno blagovno znamko v Veliki Britaniji. Zato je očitno, da nič ne more tako oslabiti njenega položaja kot dvom v kredibilnost in verodostojnost in profesionalne standarde. Ohranitev verodostojnosti in zaupanja je na medijskem trgu vredna več kot milijarde, ki prihajajo iz davkoplačevalskega denarja.

Pristranska montaža

Pred nekaj tedni je BBC, najstarejši javni RTV servis na svetu, postala tarča očitkov, ki so pripeljali do odstopa generalnega direktorja Tima Davieja in direktorice informativnega programa BBC News Deborah Turness.

Šlo je za velik medijski in politični škandal, po katerem se je BBC morala opravičiti zaradi pristranske montaže govora takrat neizvoljenega Donalda Trumpa 6. januarja 2021 — namreč govora svojim privržencem, ki so isti dan vdrli v Kapitol — v oddaji Panorama. Generalni direktor je dejal: “Storjene so bile napake, za katere kot generalni direktor prevzemam odgovornost in odstopam.”

V oddaji sta bila namreč en za drugim zmontirana dva dela govora, med katerima je v resnici minilo skoraj pol ure, pri čemer je nastal vtis, da je Trump množico izrecno pozval k pohodu na Kapitol.

Sporočila in stališča

Zadeva se na prvi pogled zdi precej nepomembna. Vsi vemo, da televizije v produkcijskem procesu montirajo posnetke. Precej običajno je tudi, da so dokumentarne oddaje sestavljene iz različnih izjav in odlomkov. Res pa je tudi, da vsak prispevek nosi neko sporočilo. Zato je BBC “učinkovito” zmontirala posnetke in s tem zavzela stališče.

A tokrat se je zalomilo pri verodostojnosti in profesionalnih standardih. BBC se je morala posuti s pepelom. Tokrat ni šlo za to, ali je Trump v resnici spodbujal podpornike, da vzamejo pravico v svoje roke, ampak za to, kako je BBC predstavila dejstva. Zato je televizija morala prevzeti odgovornost kot institucija, ki je zavezana objektivnosti, nepristranskosti in verodostojnosti. To je bil vzorčni primer lovljenja na podrobnosti in boja za profesionalne standarde. In to se je zgodilo v času, ko tako ali tako nihče nikomur ne verjame več veliko. In v času, ko nam življenje in vsebine, ki jih spremljamo, kroji umetna inteligenca.

Tako imamo zdaj na eni strani umetno inteligenco, ki ponuja gledljive in prepričljive vsebine, prilagojene našim interesom, na drugi strani pa medijskega osamelca, BBC — ki se mora obnašati, kot da živi na drugem planetu.

Odmiki od profesionalnih standardov

Razumljivo je, da je BBC z odstopi želela zaščititi integriteto institucije in zaposlenih in z opravičilom preprečiti nadaljnje korake — tudi tožbo Trumpovih odvetnikov v višini milijarde dolarjev. Odškodnino bi v bistvu morali plačati britanski davkoplačevalci in licenčnine za BBC.

Tudi zato je BBC zavezana standardom in javnemu interesu. To bi moral biti zgled za vse javne servise po svetu. Težko pa si predstavljam, da bi RTV Slovenija prevzela takšno odgovornost ali da bi sploh prevzela odgovornost za neprofesionalno montažo arhvskih posnetkov. Verjetno je na naši nacionalki prišlo do še hujših odmikov od profesionalnih standardov, pa nihče ni odgovarjal.

Česar ni mogoče ugrabiti

BBC želi biti prepoznana in prepoznavna kot britanska blagovna znamka — tako kot kraljevska družina, ki sicer ni vedno najbolj uglajena, a kljub temu velja za njihovo. Vsaj navzven želijo biti Britanci ponosni nanjo, zato tudi od njih pričakujejo, da se bodo držali nekih standardov.

V Sloveniji pa si že dolga leta nočemo in nočemo priznati, da je naša nacionalka naša. Da ni pod oblastjo vladajoče politike, ampak od tistih, ki jo plačujemo. Zato bi bilo v tej skrajno polarizirani in kaotični družbi zelo dobrodošlo za “duhovno stanje naroda”, če bi imeli nekaj, kar je res naše in česar ni mogoče ugrabiti. A sanje so pač nekaj drugega kot resničnost.