Še vedno sem na Primorskem in crkujem od vročine. Jebo mater, da je kle drugačna vročina al neki. Vlaga or something. Pa na 45 nadmorske višine. Do trgovine mam tri minute, pa umrem, ko stopim na beton. Včersem se ustavila v eni senci in se držala za en drog, ker prov ni šlo. Zadihaj, ženska. Pa se je takoj ena gospa ustavila z avtom, da če sem okej. Ne pa v Ljubljan, k so me lan najdli ležat januarja na snegu, pa so ponoč eno uro vsi avti vozili mimo, jaz pa z nogami na cesti. Pol me je en par rešil, k še dans ne vem, kdo sta, ampak to boste ali ste že vse v zadnji knjigi prebrali.

In pol berem, da se že vsem cufa od vročine. En model je mel kr psa privezanga za motor, ga vlekel vzad in pol kr fuknil v kontejner, ko je crknil. Polom. Kaj ti mora v glavi dogajat, mi ni jasno. In pol še kr nč kazni ne ništa. Svašta. Sploh nimam besed.