Še vedno sem na Primorskem in crkujem od vročine. Jebo mater, da je kle drugačna vročina al neki. Vlaga or something. Pa na 45 nadmorske višine. Do trgovine mam tri minute, pa umrem, ko stopim na beton. Včersem se ustavila v eni senci in se držala za en drog, ker prov ni šlo. Zadihaj, ženska. Pa se je takoj ena gospa ustavila z avtom, da če sem okej. Ne pa v Ljubljan, k so me lan najdli ležat januarja na snegu, pa so ponoč eno uro vsi avti vozili mimo, jaz pa z nogami na cesti. Pol me je en par rešil, k še dans ne vem, kdo sta, ampak to boste ali ste že vse v zadnji knjigi prebrali.
In pol berem, da se že vsem cufa od vročine. En model je mel kr psa privezanga za motor, ga vlekel vzad in pol kr fuknil v kontejner, ko je crknil. Polom. Kaj ti mora v glavi dogajat, mi ni jasno. In pol še kr nč kazni ne ništa. Svašta. Sploh nimam besed.
Jem meso
Pa nisem ena unih: “Joj, živali so pred ljudmi.” Tud meso jem. Ampak a je to način? Pa ne moreš nekoga tko trpinčit. Pizdarija, ga vlečt vzad po cesti pa kr fuknit v kontejner? Ajej.
Jaz sem izsilila psa pri enajstih letih. In ko je umrl, sem mela 27 let. Jokala sem, ko da so mi pobili pol familije. In sem si rekla, da nikoli več. Ker men folk skoz teži, da zakaj nimam kakšne živali, če živim sama.
Lejte, folk se tud za otroke ne odloča, če nima neki ful financ al pa če je jebiveter od človeka. Kakšne mački, kakšni psi? Ma niti želv nočem v akvariju. Jaz sem človek, k dvigne rit, si da ruzak na rame in spizdi v neznano. Da ne govorim, kok stanejo veterinarji. Pa sebe komi hendlam, kamoli psa. In jaz nočem, da kdo trpi zarad mene. Al jim privoščite top življenje al pa nč.
Pohodit pa pofotkat
Okej, ose potamanim. Muhe. Pa komarje. Aja, zadnjič sem speštala škorpijona. Ob enih zjutri grem po joint v spalnico, pa sred moje sobe on. Ma sam pohodila sem ga. Logično še pofotkala in dala na FB. In doživela cel pogrom. Da zakaj tko, pa da bi ga mogla ven nest, v glavnem total sem bla nehumana. Ma, me zanima, kaj bi folk naredil, če bi ga najdli v svoji spalnici.
Lahko je bit v Ljubljani pameten. Kle pa kače in škorpijoni. Sej medote mamo tud vsi radi, sam pol se človek resno vpraša, kaj če ti uleti medved pred hišo. Bomo še vedno vsi, ne, ne, ne jih ubijat?
Grinder
Kakorkoli, čebel ne ubijem. Ker če grejo čebele v kurac, gremo baje vsi. Jaz bi pa še kakšno leto doživela. In ker sem pri enajstih izsilila psa, je bil pol kr Terezin pes. Brat izvisel total. In ko je šel na svoje, si je takoj nabavil psa. In ko je bil pes že starejši in je brat začel delat po tujinah, je dal psa kle na Primorsko k noni, ker ga ni hotel maltretirat skoz po avionih. Ljudje so mu bli domači, top plac itak. In en dan pride sosed penzič (75) in reče fotru, če lahk pelje psa do reke Vipave. In sta ratala najboljša frenda. Vsak dan skup.
In ko je blo jasno, da ga bo treba dat uspavat, brat ni pustil brez njega in je čez noč uletel iz Pariza. In sam on in ta sosed sta bla zraven, ko so ga uspavali. Onadva pa oba tam jokala. Penzič ma psa še vedno uokvirjenga na eni sliki.
To je un moj sosed, k se je dva dni nazaj pizdil name: “Ma si mona, dio bono. Ma ne moreš zvivat brez grinderja. Na, ti ti kle posodim adnega.” Grinder je mlinček za drobit travo. In zdej mu nesem vrnit pa preverit, kako mu gre kej pristajalna steza za lastovke.