Žal se moram še enkrat ukvarjati s poroko leta. Razlog je ne samo v navidezni ločitvi poroke od politike oz. v dejstvu, da je bila poroka Goloba in Gabrove domnevno strogo zasebni dogodek, ampak tudi v tem, da so bili poročni šopki, ki so krasili stekleno stezo, po kateri sta hodila ženin in nevesta, razdeljeni oskrbovancem v domovih starejših občanov. To je bilo mišljeno kot izraz nevestine dobrodelnosti.

Nič od tega ne drži. Eno in drugo je dokaz, da sta poroko leta uporabila oz. zlorabila v politične namene. Oboje je dokaz, da je bila planirana in izpeljana kot politični dogodek.

S tem načenjam temeljni problem razumevanja političnega. Namreč vprašanje: kaj je politično in kaj ni politično? Kaj je politični dogodek in kaj ni politični dogodek?

Zorni kot

Ali je to, da mnogi Slovenci in Slovenke trdijo, da so “apolitični” in “da jih politika ne zanima” in podobno, res nepolitično? Ali je to, da se mnogi Slovenci in Slovenke ne udeležujejo volitev, res nepolitično vedenje? Ali je to, da sta Golob in Tina Gaber zaprla poroko za medije in javnost, res dokaz, da gre za nepolitični dogodek?

Na tovrstna vprašanja je mogoče odgovoriti iz dveh zornih kotov. Lani preminuli norveški antropolog Thomas H. Eriksen ta dva zorna kota v svojem uvodu v socialno in politično antropologijo pod naslovom Majhni kraji, velike teme — ki je preveden tudi v slovenščino —, poimenuje zorni kot akterja in sistemski zorni kot. Zorni kot akterja je zorni kot posameznika. Recimo posameznih Slovencev in Slovenk, ki neudeležbo na volitvah razumejo kot dokaz, da so apolitični, da jih politika ne zanima, da se s politiko ne ukvarjajo itd. To je tudi zorni kot Goloba in Tine, ki trdita, da je bila njuna poroka strogo zasebni dogodek.

Učinek na družbo

Sistemski zorni kot pa je zorni kot družbe oz. celotnega socialnega sistema. Tu ne gre za to, kaj si o svojem delovanju misli posameznik oz. česa si ne misli. Gre za to, kakšen učinek ima določeno delovanje ali dogodek na celotno družbo oz. na njen politični sistem. Če ima neko delovanje ali dogodek učinek na družbo in/ali na njen politični sistem, potem je to delovanje ali ta dogodek politično delovanje ali politični dogodek. Neglede na to, kaj si kdo o tem misli. Če nima učinka, potem pa to ni.

Poroka Golob-Gaber je iz zornega kota posameznika nepolitičen oz. privatni dogodek. Vendar ima politične posledice. To pomeni, da je bila poroka politični dogodek. Neglede na to, kaj si zakonca o tem mislita. Celo prvovrstni politični dogodek. Bila je brez dvoma najpomembnejša politična poroka leta 2025 v Sloveniji. Je poroka, ki vpliva in bo vplivala na politiko, saj vpliva in bo vplivala na volilno telo in verjetno tudi na izide naslednjih parlamentarnih volitev.

Strokovnjaki za to področje si sicer niso enotni, kdaj bi ta poroka morala biti realizirana, da bi imela za Goloba najbolj optimalne politične učinke. Nekateri menijo, da je bila prezgodaj pred volitvami. Drugi pa menijo drugače. A kakorkoli, politične posledice bo poroka imela. Zato jo je torej treba razumeti in obravnavati kot politični dogodek.

Se zavedajo ali ne?

Drugo vprašanje pa je, ali se Robert Golob sam in Gibanje Svoboda res ne zavedajo, da je bila poroka politični dogodek. Ali pa se samo sprenevedajo, da tega ne vedo. Ali o politični razsežnosti poroke celo zavestno lažejo.

Če se tega ne zavedajo, je to resen problem. Če se zavedajo in če torej lažejo, da tega ne vedo, je tudi resen problem. Kateri od teh dveh je bolj resen, ni povsem jasno. Če tega ne vedo, to kaže na neprofesionalno vodenje politike v Svobodi, saj tisti, ki njihovo politiko vodijo, očitno sploh ne vedo, kaj je politika in kaj politično. Če pa lažejo, se Svoboda s tem deklarira kot neverodostojen in neresnicoljuben politični subjekt. Oboje je tako za Goloba kot za Svobodo slab znak. Zdaj. In na volitvah.

Če analiziramo ne toliko govorjenje Goloba in Tine in Gibanja Svoboda o poroki, ampak sámo dogajanje okrog poroke, se zdi, da gre za zavestno laganje. Če bi bila poroka res mišljena kot privatni dogodek, bi jo bilo mogoče organizirati tako, da nihče sploh ne bi vedel, da sta se Golob in Tina poročila. O tem niti ne bi bilo treba nikogar obveščati. Ne pred poroko ne po njej. Še najmanj medijev. In socialnih omrežij.

Tudi ne bi smela biti objavljena niti ena fotografija s poroke. Tina pa tudi ne bi smela objavljati podrobnosti o svojih poročnih oblekah. Niti se ne bi smelo vedeti, kdo je bil na poroko povabljen. Itd. Da so bile vse te informacije objavljene, dokazuje, da gre za politično uporabo oz. zlorabo domnevno povsem privatne poroke v politične namene. Kar dokazuje tudi timing objavljanja. Informacije so bile objavljene tako, da so pri sledilcih in sledilkah družbenih omrežij vzbudile radovednost in pričakovanje. Najprej čakanje … — in potem: bum! Informacija o prvi poročni obleki. Pa spet čakanje na informacijo o drugi poročni obleki. In spet: bum! Skratka, to je bila zavestna manipulacija sledilcev socialnih omrežij. Ki seveda so volilno telo.

Prozornost

Da gre za zavestno politično manipulacijo, kaže tudi razdelitev poročnih šopkov stanovalcem domov starejših občanov.  Da gre za planirano in zavestno politično manipulacijo, kažejo objave teh dogodkov na spletu. Jasno: stanovalci oz. predvsem stanovalke so bili ganjeni, veseli, navdušeni. Trditi, da je šlo za dobrodelnost, je nonsens. Zaradi poklonjenih poročnih šopkov se namreč niti socialni niti osebni položaj stanovalcev ni spremenil na bolje. Dobrodelnost bi ta položaj morala spremeniti. Prozorno jasno je torej, da je šlo tu za nagovarjanje stanovalcev domov za ostarele kot volilnega telesa.

In ta prozornost v politični manipulaciji moti. Moti vse nas, ki razumemo politiko in politično. Enako kot moti laganje o poroki kot nepolitičnem dogodku. Oz. nevednost, da je to bil prvovrstni politični dogodek. Kot politični dogodek je bil planiran. Izpeljan. In kot take se obravnavajo in izvajajo tudi posledice tega dogodka. S strani Svobode same.

Egalitarci

O učinkih na volilno telo pa samo toliko: politična manipulacija v zvezi s poroko morda res navdušuje sledilce socialnih omrežij in stanovalce domov starejših občanov. A številne druge odbija. Oz. jih je dokončno odbila od Svobode.

Najmanj, kar lahko s tem v zvezi ugotovimo, je to, da se je Svoboda odločila nagovoriti povsem drugi del volilnega telesa od tistega, ki ji je na prejšnjih volitvah prinesel zmago. Ali je to pametna odločitev, bodo pokazale volitve. Po mojem gre za napako. Za usodno napako.

Ker navsezadnje: komu v Svobodi ni jasno, da je razkazovanje poročnih šopkov z zornega kota večine volilnega telesa ne samo bahanje z lastnim bogastvom, ampak brezčutno zapravljanje denarja, ki daleč presega tako minimalne plače kot minimalne pokojnine številnih Slovencev in Slovenk, ki so velik, morda celo večinski del volilnega telesa? Dati za poročne šopke nekajdesetkrat več, kot so plače in pokojnine teh posameznikov, ni samo dokaz popolne odsotnosti socialnega čuta, ampak negacija vsake dobrodelnosti. Če bi šlo za dobrodelnost, bi zakonca morala namesto v šopke in druge elemente lastne poroke ta denar vložiti v izboljšanje socialnega položaja najrevnejših v Sloveniji. To bi bila dobrodelnost. Kar sta naredila, pa je asocialno bahanje. Če bi bila vsaj malo politično modra, bi to prikrila. Ker to asocialno bahanje bo za Goloba in Svobodo imelo negativne politične posledice.

Slovenci so egalitarci. Slovenska zgodovinsko vzpostavljena socialna in kulturna tirnica je egalitarna. Kar pomeni, da Slovenci praviloma ne marajo bistveno bogatejših, kot so sami. Še posebej ne tistih, ki se s svojim bogastvom bahajo. Te praviloma sovražijo. In če se le da, tudi kaznujejo.