Vrnitev odpisanega — namreč Donalda Trumpa — v ovalno pisarno je novica tega meseca, verjetno leta. Po 20. januarju 2025, ko bo ustoličen kot 47. predsednik Združenih državah Amerike, nič več ne bo tako, kot je bilo.

V normalnem, zdravem, demokratičnem okolju bi ne smelo biti zelo usodno, kdo je na čelu države z utečenimi in močnimi institucijami, utemeljenimi na demokratičnih načelih. Toda izkušnje nam kažejo, da demokracija ne naplavi na površje vedno najboljšega.

The Daily Express je imel na prvi naslov: “Ustreljen, obsojen za zločin, označen za fašista ... a ga še vedno volijo.” — Ali The Sun: “Ustreljen, obtožen, obsojen, razžaljen in odpisan: Trump, 2. sezona”. — The Guardian pa precej bolj umirjeno, a ne manj presenečeno: “Donald Trump izvoljen za predsednika ZDA v osupljivem političnem vstajenju”.

Globalna vas

Novica o ameriških volitvah je pomembna v svetovnem merilu še posebej v turbulentnih časih, ko nam je jasno, da naša globalna vas res skupen prostor. Teoretik Marshall McLuhan je pred natanko šestdesetimi leti izpostavil pojem “globalne vasi” — v tem smislu, da nas mediji povezujejo.

Do danes smo idejo globalnega prostora že ponotranjili. V skupnostih namreč nismo bolj samozadostni in bolj izolirani, ampak smo predvsem skupaj v tem čolnu. Soodvisni v tej globalni vasi, na tem planetu. In tudi zato je pomembno, kam plujejo velesile, kot so Amerika, Kitajska in druge.

Časa za premislek, kam nas bo odločitev Američanov pripeljala, bo še dovolj. Videli bomo, ali obstaja razkorak med kandidatovo retoriko v predvolilni kampanji in dejanji predsednika.

Kako je mogoče

Zdaj pa je priložnost za ugotavljanje, kako je prišlo do takega razkoraka med mnenji osrednjih medijev in napovedmi javnomnenjskih raziskav in med samim rezultatom volitev. Zakaj so javnomnenjske raziskave tako napačno opredelile zmagovalca? Kako so lahko mediji, ki so napovedovali zmago Kamali Harris, ustrelili tako mimo? Rezultat je ne samo drugačen, tudi razlika med zmagovalcem in poraženko je bistveno večja od te, ki so jo napovedovali kot možno.

Na koncu šteje vsak volilec. Tudi en sam glas bi lahko odločil, kdo bo predsednik. Seveda pa nas bega, kako je mogoče, da so javnomnenjske ankete in večina tradicionalnih medijskih hiš tako napačno ocenile situacijo. Je bila to zgolj pomota? Ali pa je bila to strategija, da Kamali Harris pomagajo?

Plačilo za opravljeno delo

Politični analitiki se danes ukvarjajo z vprašanjem, komu in čému služijo ankete. Kakšen je njihov namen, če jim ne moremo zaupati? Zakaj jim ne moremo zaupati? Mislim, da bi jih bilo pošteno in korektno prepovedati vsaj mesec dni pred volitvami. Kam in komu v prid se je prevesil vpliv, ki so ga prej imele največje medijske hiše? Kdo je danes ta, ki odloča?

Marsičesa še ne vemo, a zagotovo bo Elon Musk zahteval plačilo za opravljeno delo. Delnice njegovega premoženja so že dan po volitvah zrasle v višave. A to še ni vse, kar si lahko obeta.