Mnoge zanima, kaj svetujem v teh težkih časih. Načeloma se ne delam rad pametnega brez razloga. Raje samo interpretiram, kot pa da za vsako ceno ljudem solim pamet. Če že, samo malo posolim in popopram in še nekaj čilija posipam — in to najraje po baklavi, torej v primeru sočnih in interpretacije vrednih situacijah.
Pametnega v zvezi z umivanjem rok in nošenjem mask se seveda ne delam. Sem pa takoj predlagal, da raje sami začnimo izdelovati maske, namesto da jih uvažamo. Izpostavil sem Tosamo in Palomo in nekatera propadla šiviljska podjetja. Izdelovanje mask sploh ni tako kunšnto. No, pa saj so se tudi v mojem Zasavju potem sami zganili. Podjetniška žilica v teh časih dela na polno. Idej je veliko. Strokovnjakov za tovrstno logistiko pa tudi.
No, še na kaj drugega, tudi seksualnega, sem opozoril v intervjuju za Slovenske novice.

Časovni stroj

Pri vsej tej korona kalvariji imam še kar nekaj pomislekov. Vsi ti ukrepi, ki jih druge držav slepo prevzemajo večinoma od Kitajcev, bi po mojem morali skozi nekakšno supervizijsko sito. Drugo mnenje strokovnjakov različnih profilov bi nam prav prišlo.
Osebno pa me zanima tudi mnenje filozofov. Nedavno me je najbolj (pri)zadelo mnenje Alojza Ihana v intervjuju za Delo, da gre pri koronavirusu za svojevrsten paradoks. Namreč, vsi ti učinkoviti preventivni izolacijski ukrepi »epidemiološko pravzaprav podaljšajo obdobje bolezni«, pravi Ihan:

»Če ne bi čisto nič ukrenili, bi šla tako nalezljiva bolezen v dobrem mesecu mimo. Hitro bi bili prekuženi, gospodarska škoda bi bila manjša, ne bi se zgodila taka paraliza družbe. Čim bolj uspešni bomo s to paralizo, tem dlje bo trajalo obdobje osamitve.«

Nihče ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi bolezni pustili prosto pot. Kriza, ki jo dejansko še tako pameten človek ne more pravilno napovedati, je lahko resnično smrtonosna. Časovnega stroja, da bi šli v prihodnost pogledat, kaj se bo z družbo dogajalo zaradi svetovne gospodarske krize, pač nimamo. Če bi ga imeli, bi morda pustili bolezni prosto pot.
Naravna selekcija bi svoje seveda opravila. Morda bi na desettisoče, stotisoče ljudi res umrlo, ampak gospodarstvo ne bi crknilo. Tako pa se nam obeta kaos v družbi in na milijone obubožanih, revnih, lačnih …
No, lahko pa da bo imel korona virus — na dolgi rok — določene pozitivne učinke na družbo. Morda bomo razlike med bogatimi in revnimi začeli dojemati drugače. Tega ne vemo. Nihče ne ve. Ker ne moremo vedeti. Tudi veleum Žižek tega ne ve! Se je pa nedavno dobro delal pametnega. 

Živalsko sebični Id

Žižkova bivša žena Renata Salecl pa je kot nedeljska gostja na Valu 202 mestoma suvereno sekala mimo. Menim, da je spregledala pozitivno vlogo avtokratskih, avtoritativnih ukrepov (katerekoli vlade), ki lahko pomagajo zajeziti širjenje korona virusa. Znameniti egalitaristični tandem demokracije in liberalizma sta v teh časih malce ponesrečeno in nekonstruktivno družbeno stališče, ki ima pri nas levo konotacijo. Tako pač mislim — vem pa tudi jaz ne.

Kitajski koncept

V teh časih se dejansko najbolj bojim, da se bodo vsi ti preventivni korona ukrepi sicer prijeli in da bo operacija torej uspela, toda pacient bo na koncu vendarle umrl. Da bo država oz. družba preprosto ugasnila, crknila.
Mogoče bi lahko uporabili še kak drug koncept, ki je bolj uporaben in učinkovit od tega »kitajskega«. To kopiranje ukrepov se mi zdi problematično. Zdi se mi, da države ne bi smeli tako popolnoma ugasniti, ker je tudi zagnati ne bomo več mogli. To sem tudi vehementno trdil v Faktorju v svojem prvem javnem izpostavljanju v zvezi s tem. No, pa saj je nismo popolnoma ugasnili. Najprej so recimo sprejeli ukrep, da tržnice ne smejo delovati, potem so prepoved preklicali in intervenirali drugače, bolj življenjsko in razumsko.