Če je v tej državi še kdo mislil, da zdravstvo ni v predinfarktnem stanju, v krizi pred razpadom, ki je posledica (ne)odločitev o strukturnih spremembah, modernizaciji in prilagoditvah novim zahtevam, je čas okoli novega leta prinesel še zadnjo streznitev.

Najprej smo v “novi normalnosti” — že globoko v tretjem desetletju 21. stoletja — gledali dolge vrste pred urgencami, kamor so prihajali ljudje (četudi s prehladom ali angino), ker da drugače do zdravnika ne morejo. Kmalu za tem so v Ljubljani nastajale nočne kolone, v katerih so ob odprtju ambulant dveh novih zdravnic stali tisti brez opredeljenega osebnega zdravnika. V državi, ki se je v 90. letih namenila po poti švicarskih in drugih zahodnih modelov, smo po “izbrisanih” dobili še “neopredeljene”.

Umno, ne neumno

Enaindevetdeset odstotkov vprašanih v raziskavi inštituta Mediana meni, da je zdravstvena reforma (zelo) nujna, je v soboto objavilo Delo. Visoko na lestvici prioritetnih reform sta tudi dolgotrajna oskrba in pokojninski sistem. Njihov skupni imenovalec: odziv na spremenjene okoliščine, determinante naših življenj, demografijo, javno zdravje. Zavedanje, da je remont države na nekaterih področjih nujen, je očitno tako močno, da bi ga vladajoča politika morala znati izkoristiti. Če bo vključujoča, poštena, pravična, umna in ne neumna.

Logika profita

Zdravstvo je tisti podsistem države, kjer se pretaka največ denarja. V zadnjih letih se je spremenilo v kaotično interesno bojišče, kjer se tolčejo politika, zdravništvo, zavarovalnice, dobavitelji, farmacevti in drugi lobiji. In v teh bojih ni v ospredju temeljnega — interesa ljudi, pacientov, ki imajo pravico do kakovostne, celovite, pravočasne in solidarne zdravstvene oskrbe. Na javno-državni zdravstveni sistem pritiskajo privatizacijske silnice in zasebni interesi. To je logika profita, ki ni (nujno) skladna z doktrino o univerzalni dostopnosti zdravstvene oskrbe kot človekovi pravici.

Privatnik

Na Golobovega osrednjega reformnega ministra — še posebej potem, ko je predsednik vlade razglasil zdravstvo za edino zares neodložljivo reformo — mečejo sence njegove povezave s prvakom zasebnega zdravstva Markom Bitencem, pri katerem ob petkih še vedno ordinira. Kot zdravnik zasebnik. Glasna iniciativa Glas ljudstva, katere motorja sta Jaša Jenull in Dušan Keber, se je prejšnji petek na protestnem shodu v Ljubljani ustavila na Vilharjevi. Kjer, kot so se izrazili, “ministrov delodajalec dr. Bitenc že gradi luksuzni stanovanjski kompleks s ‘concierge’ zdravstveno oskrbo na domu ter tako z dobički interventnega zakona širi svoj imperij”.

Perspektive

Kritična iniciativa, ki kot reprezentant (potencialnih) pacientov neposredno vstopa v javno debato o zdravstvu — bila pa je tudi pomemben del Golobovega pohoda na oblast in njegovega programskega profiliranja —, na sestankih strateškega sveta ni več zaželena. Do zdravstvenih zavarovalnic — čeprav vemo, kakšne presežke so imele zaradi zaprtja (nenujnega) zdravstva med pandemijo — je politični vrh bistveno bolj prizanesljiv. Denarja jim ni bilo treba vrniti, zdaj pa drastično dražijo premije.

Politika, ki v zdravstveni reformi ne bo na prvo mesto postavila dobrobiti pacientov, skrbi za ljudi, politično tvega svoj obstoj. Na tej reformi bo ta vlada obstala ali padla. A kar je še huje, na tej fronti se lomijo naše družbene perspektive. Bešiča Loredana ne bi smeli zaslepiti žarometi iz Bitenčevih operacijskih dvoran.