So se sodni procesi v zadnjem času iz sodnih dvoran preselili na javno radiotelevizijo? Imajo tamkajšnji uredniki in novinarji pretenzije odmerjati pravico? Ali še huje: da se na TVS dogajajo javna sojenja po svoji, z neposrednim političnim aktivizmom zabeljeni logiki?
Nedeljski pogovor Jožeta Možine s sodnikom Zvjezdanom Radonjićem — v oddaji Intervju — je postregel s takšno izkušnjo. Možina in odgovorna urednica Manica J. Ambrožič sta se odločila v studiu gostiti sodnika, ki je razveljavil sodbo proti Milku Noviču in ga oprostil — pri čemer sodba še ni pravnomočna. Potem sta si jo dovolila komentirati. Nedavno je isti novinar v istem studiu gostil Novičevega odvetnika Jožeta Hribernika.
Ker je ta primer spolitiziran do konca in ker Noviča, na prvi stopnji spoznanega uboja Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, neposredno ščiti in brani Janševa SDS, sploh ni bilo presenečenje, ko je daljši napovednik intervjuja najprej objavila strankarska Demokracija, šele potem javni zavod [prepis »zgodovinskega« intervjuja pa Nova24TV.si, op. Fp].

Zanimiv timing

Povabilo Radonjiću ima zanimiv timing. Urednica in novinar, ki z neskritim veseljem sledi svojim političnim agendam, sta ga udejanjila malo po tistem, ko je bil sodnik zaradi škandaloznega komentiranja ob izreku prepoznan kršitev etičnega kodeksa. Disciplinski postopek zaradi več drugih kršitev še teče. Ni nerazumljivo, zakaj: osvoboditelj Noviča namreč povsod vidi zarote proti sebi, odkriva hobotnice in povezave, posledično pa pritiskov obtožuje svoje sodelavce — sodnike, nadrejene, vodjo tožilcev, politični vrh in neznane akterje.
Sam intervju je ilustriral vse Radonjićeve grobosti in žalitve, pri čemer večino mastnih pljunkov dobi njegov šef Marjan Pogačnik. Pogovor pa je tudi demonstriral intervjuvančevo psihično stanje, tako da si je javnost lahko ustvarila vtis, v čem in v kom je problem.
Da TV Slovenija odpira prostor nebrzdanemu klevetanju in žalitvam, je žalostno spričevalo tega trenutka in odgovorne urednice Manice J. Ambrožič.

Kršitve kot projekt RTV

A ne samo to. Odločitev za povabilo odpira resne profesionalne dileme. Da je TVS ponudila zvočnik neutemeljenim in že kar neverjetnim obtožbam, pomeni, da bo kršila osnovna etična načela, če v naslednji oddaji ne bo ponudila prostora tistim, ki jih Radonjić tako strahovito napada.
Še več! Taista novinarska načela bo kršila tudi, če ne bo gostila oškodovane strani v zadevi Novič, torej žene pokojnega Jamnika, pa tudi njenega odvetnika in tožilke. Upam, da ta možnost ni izključena.
Go. Jamnik je Radonjić izjemno žaljivo osebno kompromitiral in jo poskušal pokazati kot neprizadeto vdovo, ki je v sodnem postopku »popolnoma nič ne zanima, to trdim odgovorno«. Zaradi tega je moral dvakrat intervenirati voditelj oddaje in vsaj malce ublažiti surove izpade svojega gosta. Njenega odvetnika, Miho Kuniča, pa je dobesedno pošiljal v zapor.
S tem ravnanjem in z intervencijo v sodni postopek sta novinar in odgovorna urednica kršila Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, v katerih je zapisano, da je nepristranskost temeljna vrednota teh programov. Javni zavod ne sme zavajati poslušalcev in gledalcev. V intervjuju niso bila uravnoteženo predstavljena bistvena dejstva in stališča — in to povsem zavestno. O disciplinskem postopku in spornosti sodnika ni voditelj zastavil nobenega resnega vprašanja.
Jože Možina in Manica J. Ambrožič se nista niti poskušala izogniti vtisu, ki bi lahko spodbudil »upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška.«
In prav to se je zgodilo: politični in strankarski projekt reševanja Milka Noviča je zdaj postal projekt javne radiotelevizije. Jože Možina — ki mu je tokrat sicer treba priznati določeno zadržanost — je tudi aktivno zamolčeval in zanemarjal podatke, ki so v nasprotju z njegovim osebnim stališčem in mnenjem.

Ultimativna žrtev

O čem je v oddaji Intervju tekla beseda? Pričakovano je bil Radonjić prikazan kot preganjana ultimativna žrtev. Vse se je domnevno zarotilo proti njemu, ko je začeli delati na zadevi Novič.
Možina je postopal spretno. Ker dobro ve, da Radonjić ni politični desničar, ga je pričakovano izzval z vprašanjem v to smer v pričakovanju razbremenitve možnih očitkov. Jasno, Radonjićeva apropriacija s strani stranke, ki propagandistično širi vero v krivosodje, je drugačna od tiste v primeru Noviča, nekoč strankarskega kandidata SDS za župana.
Takoj smo lahko razumeli, kam pes taco moli: sodnik, ki je oprostil domnevnega morilca, pač ni janšist, zato mu tovrstnih povezav ni mogoče očitati. In nihče mu jih ne. Je zgolj človek z bujno fantazijo, rade volje uporabljen in zlorabljen v politične namene tistih v novinarskih in političnih vrstah, ki z njim igrajo šah.

Kriminal belih ovratnikov

Gost se je ob voditeljevih vprašanjih najprej sprehodil po svojih odmevnih primerih — recimo Romi iz Ambrusa, pa sojenje narkokartelu, zaradi katerega je imel osebno varovanje —, komentiral pa je tudi sojenje duhovniku Frantarju. Vsakič znova je izrecno in na silo izpostavil, da v njih ni bilo nobenih političnih pritiskov. Te da je začel doživljati samo v zadnjem, Novičevem primeru
Temu je bila namenjena daleč največja minutaža. Ves čas je komentiral nepravnomočno sodbo in namigoval, da za umorom Jamnika stoji nekakšen kemofarmacevtski lobi s povezavami v pravosodju in politiki.
Njegovi namigi, kdo bi lahko bil storilec, so povezani z nekaterimi drugimi sodnimi procesi, sebe pa je predstavil kot nekoga, ki ne sme podleči kriminalu belih ovratnikov, ki menda sega visoko v sfero politike in gospodarstva. Kot vemo že iz njegovih drugih javnih objav, smo ujetniki »globoke države« in njenih lovk, ki za sabo puščajo celo trupla. Tudi tokrat ni mogel mimo tega pojma.

Šepeti z Možino

Kar zadeva odmevnost, je bil Radonjić hvaležen gost: komentiral je številne odprte sodne primere, tudi proti Jankoviću, stregel s klasičnimi konspiratizmi, težko se je zadrževal v grobostih, žalitvah in ocenah. Tiste na račun predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki še kar najprej molči, je utemeljil z metaforo: »Ko hiša gori, se ne šepeta.«.
V njegovem glasnem javnem šepetanju ni manjkalo niti pikanterij. Celo oseba, ki je predstavljala Radonjića v uvodni predstavitvi Jasne Krljić Vreg, ga je opisala kot človeka nenavadnih manir. »On je posebnež,« je razlagala — in celo navajala take logične nesmisle: »On veliko več ve, kot zna«.
Samega sebe je sodnik, ki je v pogovoru ves čas mencal z nogami in rokami, svetovnonazorsko opisal kot možnega komunista — kar je Možina, kot rečeno, najbrž prvič v življenju rad slišal. Vodjo tožilcev pa je naravnost obtožil komplota in prikrivanja podatkov. Po Radonjićevem mnenju se je skupina ljudi preprosto odločila, da Noviča po krivici obsodi, da bi prikrila prave storilce. Ti so po njegovem že dolgo časa nekje v tujini.

Absolutno čudak

Po številnih sugestijah, da je z njim nekaj narobe, ga je izzval tudi voditelj in povprašal, ali je res čudak. Odgovor je bil: »Sem absolutno čudak« — vendar je seveda dodal, da je čudak samo v slovenskem sodnem sistemu, medtem ko v drugih evropskih ne bi bil.
No, pozabil je povedati, da je za določeno politično in evidentno tudi novinarsko linijo pravcati heroj.
Do sebe ne goji niti najmanjše kritičnosti. Za svojo sodbo v primeru Novič je rekel: »Vsi, ki so brali to sodbo, se strinjajo, da je napisana odlično.«
Če ponovim za Radonjićem, da se ne šepeta, ko gori hiša, potem je treba naglas povedati, da z vidika kršitev novinarske etike — in to ene hujših v zadnjem času — TV Slovenija gori. Javni servis je še enkrat dokazal, kako daleč je pripravljen zabresti. Takih korakov smo se preprosto že navadili. Manica J. Ambrožič se je v primeru Novič odpovedala objektivnemu in nepristranskemu pogledu na dogajanje. Ni počakala do konca sodnih postopkov, temveč je v svojih programih zavestno dajala priložnost samo eni strani: že prej Noviču in Hriberniku, zdaj pa še Radonjiću.
Čakamo torej, da TVS resno vzame svoja Poklicna merila in da pred kamere povabi še tiste, ki jih v svojih oddajah tako vehementno in vulgarno napada.