Če le morem, vedno gledam državne proslave. Pa ne zato, ker bi bila kakšna zadrta nacionalistka, ki bi ji bile državne proslave eden od ključnih trenutkov potrjevanja lastne identitete. Ampak zato, ker so državne proslave praviloma koncentrat, ubeseditev in utelešenje politične logike oblasti, ki v nekem trenutku vlada.

Kot otrok socializma se dobro spomnim socialističnih proslav. Na katerih smo kot učenci nastopali v šolah. Zato sem videla sobotno mahanje s slovenskimi zastavicami na proslavi ob dnevu državnosti kot ponovitev, remake mahanja s papirnatimi jugoslovanskimi zastavicami na naših socialističnih proslavah.