Odločanje o tem, kaj je vredno objaviti v zvezi s politiki oz. njihovim življenjem in delom, ni  preprosto. Ob tem, da so mediji dolžni poročati o njihovih odločitvah in aktivnostih, tudi za politike velja, da so obenem državljani. Enaki med enakimi v določenem okolju.

Tako kot v še mnogih državah tudi v Sloveniji poskušamo najti pravila, ki so v skladu z vrednotami v danem kulturnem okolju. Toda zadeve v resnici niso preproste. Ali smemo kukati v spalnice politikov, četudi so javne osebnosti? Smemo razpravljati o njihovih partnerjih, ljubimcih, ljubicah? Ali nimajo tudi oni pravice do zasebnosti, ki je nad našo svobodo govora ali ožje rečeno pravico do obveščenosti?

Prepoznavnost in podoba

To ni preprosto. Zvezdnice in zvezdniki živijo od slave in prepoznavnosti in od podobe, ki jo gradijo in ki jim jo mediji pomagajo graditi. Toda naloga medijev je, da se zavedajo, če jim pomagajo graditi lažno podobo.  

Na kateri točki in v katerem trenutku bi mediji in državljani smeli vstopiti v zasebno življenje politikov? Cinično bi se lahko vprašali, ali zasebno življenje politikov sploh obstaja. Politiki so ljudje, ki so prostovoljno vstopili v javno sfero. Javna narava in javna odgovornost izvoljenih predstavnikov ljudstva legitimira javne informacije o njihovem zasebnem življenju in vedenju. Politiki na najvišjih položajih sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na življenja vseh.

Idealna zasebnost

Politiki imajo tudi priložnost, da z različnimi sredstvi nagovarjajo volivce, odpirajo vrata svojih domov, predstavljajo partnerje in partnerke. Zlasti v predvolilnem času jih lahko precej dobro spoznamo. Ali torej obstaja potreba, da vstopamo v zasebno sfero še potem, ko je predvolilnega zvezdniškega šova enkrat konec? Sama dejanja politikov povejo več kot tisoče besed in slik.

Politikova zasebnost poleg tega ni nikoli idealna, tako kot tudi zasebnost navadnih smrtnikov ni vedno posuta z rožicami. Ali volilci pričakujejo samo prijetno, “zvezdniško” zasebnost politikov? Zagotovo ne. Pričakujejo pa iskrenost oziroma usklajenost besed in dejanj. Zagovarjanje določenih vrednot in ravnanje v skladu z drugimi vrednotami veliko pove o posamezniku.

Žal ne

Politikovo zasebnost lahko zaznamuje tudi bolezen. Ali informacije o zdravju javne, izvoljene osebe spadajo v območje prepovedanega v medijskem diskurzu? Žal ne. Informacije o bolezni so za državljane pomembne, saj zdravstveno stanje narekuje ali omogoče politikove poteze.

Razkrivanje zasebnosti ni zelo zaželeno. A to je pač davek, ki ga terja demokracija. Toda če v demokratičnih procesih dovolimo, da lahko vstopi v politiko kdorkoli, potem verjetno drži tudi to, da smemo o tej osebi smemo (iz)vedeti karkoli.