Kriza je že precej očitno zarezala v različne dejavnosti. Še naprej se soočamo s krčenjem oglaševalskih proračunov, ki spodnašajo tradicionalno medijsko industrijo. A tako je v vsaki krizi. Za oglaševalce je najlažje krčiti oglaševalski proračun. Za medije pa je najlažje, če se odpovejo vsebinam in storitvam, za katere menijo, da zanje niso vitalnega pomena. Tako je logično, da vse to, kar nam ponujajo radio, tisk in televizija, najdemo že na spletu — oziroma še prej na družbenih omrežjih, ki jih posredujejo naši »prijateljski« viri.

Zato ni presenetljivo, da se pod vplivom krize še več aktivnosti seli na splet. Že ob izbruhu pandemije smo se sprijaznili, da je splet lahko naša pot do preživetja. Po spletu kupujemo, po spleta se šolamo, na njem se zabavamo, iščemo življenjske sopotnike, spoznavamo kdo smo in kaj smo …