Kriza je že precej očitno zarezala v različne dejavnosti. Še naprej se soočamo s krčenjem oglaševalskih proračunov, ki spodnašajo tradicionalno medijsko industrijo. A tako je v vsaki krizi. Za oglaševalce je najlažje krčiti oglaševalski proračun. Za medije pa je najlažje, če se odpovejo vsebinam in storitvam, za katere menijo, da zanje niso vitalnega pomena. Tako je logično, da vse to, kar nam ponujajo radio, tisk in televizija, najdemo že na spletu — oziroma še prej na družbenih omrežjih, ki jih posredujejo naši »prijateljski« viri.
Zato ni presenetljivo, da se pod vplivom krize še več aktivnosti seli na splet. Že ob izbruhu pandemije smo se sprijaznili, da je splet lahko naša pot do preživetja. Po spletu kupujemo, po spleta se šolamo, na njem se zabavamo, iščemo življenjske sopotnike, spoznavamo kdo smo in kaj smo …
Užitki in občutki
Družbena omrežja so platforma, ki ponuja mnoge užitke in vzbuja različne občutke. V zadnjih desetih letih so se povsod trudili, da zmanjšati digitalno vrzel med mlajšo in starejšo generacijo. Toda danes je ta vrzel samo še večja. Digitalno pismenih je resda tudi več starejših, upokojencev, ki brez težav plačajo račune po spletu ali se elektronsko naročajo k zdravniku. Na drugi strani pa imamo generacijo otrok in mladostnikov, ki drsi vse globje v digitalni svet.
Otroci in mladostniki razmišljajo o življenju na digitalen način — tako kot tudi živijo digitalno. Medtem ko starejši še dojemamo razkorak in razliko med delovanjem v digitalnem svetu in bivanjem v fizičnem okolju, pa za mlade digitalni svet postaja zanje vse bolj tisti »pravi« svet.
Britanijo je vznemirila zgodba štirinajstletne Molly Russell, ki je storila samomor, pri čemer je preiskava pokazala, da je povezan z uporabo spleta. Samopoškodovanje mladostnikov je lahko posledica uporabe družbenih omrežij. Te platforme imajo potencialno škodljive posledice.
Vrednote digitalnega sveta
Pogosto mislimo, da so starejši ljudje v digitalnem okolju ranljiva skupina. Pozabljamo pa, da so otroci ta svet posrkali vase in da te vrednote živijo. Družbena omrežja so okolje, v katerem se mladi pozicionirajo.
Že dolgo je jasno, da mora države postaviti pravila in splet regulirati. A za slovensko politiko to očitno še ni dovolj resen problem. Očitno se bo moralo zgoditi še nekaj tragičnega, preden bomo spregledali, da imajo otroci in mladostniki s svojem digitalnem svetu drugačen pogled na lastno življenje in družbo.
Veliko Britanijo je vznemirila tragična zgodba štirinajstletne Molly Russell, ki je storila samomor, pri čemer je preiskava pokazala, da je povezan z uporabo spleta. Na osnovi te in drugih zgodb, ki dokazujejo, da je samopoškodovanje mladostnikov lahko posledica uporabe družbenih omrežij, je jasno, da gre za platforme s potencialno škodljivimi in daljnosežnimi posledicami.
Čas leporečenja je mimo
Jasno je, da morajo družbena omrežja prevzeti odgovornost za to, kar se dogaja na njihovih platformah. Jasno je tudi, da vladam ne uspe omejiti in preprečevati škodljivih posledic družbenih omrežij. Še več! Obstajajo dokazi, da je Facebook (Meta) vedel, da lahko Instagram škodljivo vpliva na mladostnikovo samopodobo.
Kdaj se bodo vlade zganile in zahtevale odgovorno ravnanje in obsodile škodljive vsebine? V Sloveniji smo še daleč od tega premisleka in od dejanj, ki bi klicala k odgovornosti. Čas leporečenja je mimo. Predvolilnih kampanj je že zdavnaj konec, regulacija spleta pa vsaj do naslednjih volitev ne bo več aktualna tema.