Med podpisniki nedavnega pisma Zaustavite vojno v Ukrajini je veliko ljudi, ki jih poznam. Do mnogih med njimi čutim globoko spoštovanje. Njihova beseda ima v javnosti upravičeno ugled in težo. A tokrat se z njimi ne strinjam. Verjamem, da so imeli najboljše namene in da si iskreno želijo miru. Ampak to na žalost ni dovolj. Skrbi me, da takšna pisma, vsem dobrim namenom navkljub, ne prispevajo k obetom za čimprejšnji konec te krvave vojne.

Avtorji Ukrajini v prvem odstavku sicer izrazijo “vsestransko podporo v njeni nesporni pravici do obrambe” in jasno povedo, da je Ukrajina “žrtev ruske agresije, ki je ni mogoče upravičiti”. A v luči vsega, kar sledi, to zveni zgolj kot alibi. Ostanek pisma namreč izkoristijo za plasiranje predlogov in idej, ki so v očitnem neskladju s plemenitimi načeli iz uvoda.