Ukvarjanje s finančno situacijo je na RTV Slovenija že zelo dolgo stalnica. Zato tudi ne preseneča napoved, da bo predvidena izguba do konca letošnjega leta znašala več kot 10 milijonov evrov. 

Za vsakogar, ki se poskuša obnašati gospodarno, je številka nepredstavljiva. Toda že to, da je izguba vsako leto večja, ni nekaj novega. Ob imenovanju novega vodstva RTV smo v javnosti pričakovali, da se bo situacija umirila in da bo končno zagotovljena finančna stabilnost zavoda. Pričakovali smo tudi, da izguba v drugi polovici leta ne bo tako silovito naraščala in da bodo tudi na ravni upravljanja sprejeli ukrepe v programsko in poslovno korist zavoda.

Pomen lokalnih informacij

Nehvaležno je soditi, kaj bi bilo treba storiti in koliko je bilo dejansko storjenega. Je pa zaskrbljujoče, da Svet RTV razmišlja o škodljivih predlogih. Čeprav se vsi zavedamo pomena lokalnih informacij in upravičeno pričakujemo, da je ena od nalog javnega RTV servisa, da ostaja branik lokalne demokracije, so ideje o ukinitvi regionalnih programov RTV Maribor in RTV Koper naravnost nezaslišane.

Občutek imam, da to svetnikom ni moglo priti na misel pri polni zavesti. Pa ne samo to. Tudi ideje o možni ukinitvi Radia SI in ukinitvi organizacijske enote Glasbena produkcija so nezaslišane. To se lahko zdi opcija samo nekomu, ki ne razume pomena javnega servisa v digitalnem okolju. Težko si predstavljam, kaj jim je rojilo po glavi. In ali sploh vedo, kaj se dogaja na medijskem obrobju, kot verjetno dojemajo Koper in Maribor?

Legitimno in nelegitimno

Dalo bi se obširno razpravljati o tem, kako pomembno je ohranjati in razvijati lokalne medijske vsebine in kako ključno vlogo pri tem nosi javni RTV servis. Toda to odločevalcev očitno ne zanima. Predvidevam, da jim je to prišlo na misel po zaslugi bizarnih premislekov. Res me skrbi tako rokohitrsko, vehementno preigravanje opcij o ukinjanju programov, ki “ne nosijo dovolj”. To ni komercialni medij. To je javni medij “s pomembnim družbenim poslanstvom”. In pri tem se ne smejo odločati samo na osnovi gledanosti in oglasnih prihodkov.

Številke ne morejo biti edino merilo. Številke bi lahko bile merilo, če bi svetniki načeli vprašanje RTV prispevka. Zakaj niso odprli vprašanja višine RTV prispevka (12,75 €), ki se ni zvišal že deset let? To je to, o čemer bi bilo legitimno razpravljati. Precej bolj legitimno kot razmišljati o ukinjanju programov in vsebin, ki prispevajo k lokalni demokraciji.