“Glavni mišelovec”
Medtem ko je novi premier zelo vehementno napovedal, da bo naredil “čistko” v kabinetu, mediji ponujajo cinične zgodbe o tem, kako njegov krizni štab zaposluje tiste, ki so bili še pred dobrim tednom odpuščeni zaradi različnih zlorab. In sarkastično objavljajo, da bo popravil napake prejšnje vlade s kontinuiteto. Popravil da bo vse napake, ne da bi se kaj spremenilo. Predvsem pa so vsa medijska opazovanja začinjena s humorjem. Kot na primer The Sunov naslov Znebil sem se vsaj enega Mogga, Larry!.
[Pojasnilo: “mogg” je lahko mačka, lahko je pa tudi aluzija na konservativnega poslanca Jacoba Rees-Mogga, ki ga je Liz Truss imenovala za državnega sekretarja za gospodarstvo, energijo in industrijsko strategijo, Sunak pa ga je odslovil; Larry (Larry the Cat, “Chief Mouser”) pa je 15-letni maček, ki stanuje na Downing Street 10 od leta 2011, ko ga je tedanji premier Cameron pobral v zavetišču, in ki je pravkar dobil že petega gospodarja; op. ur.]
Novemu premierju tudi zamerijo, da je del elite milijonarjev, in mu očitajo, da je daleč od realnosti.
Več distance do politike bi si lahko privoščili tudi pri nas. Politikom namenjamo velik del medijskega prostora. Politični spopadi so videti smrtno resno. Tudi pred drugim krogom predsedniških volitev lahko pričakujemo polarizacijo, ki bo v državljanih spodbudila še več gneva.
Distanca do politike
Ob vseh teh turbulencah dobimo vtis, da je Velika Britanija v politični krizi, ki bi morala državljane skrbeti. Toda pristop k obravnavi politične agonije bolj kaže na distanco, s katero mediji dojemajo politično realnost.
Ne podpiram sovražnega diskurza. Do nikogar. Toda morda pa bi si več distance do politike lahko privoščili tudi pri nas. Politike še vedno kujemo v zvezde in jim namenjamo velik del medijskega prostora. Politični spopadi so videti smrtno resno. Tudi pred drugim krogom predsedniških volitev lahko pričakujemo žolčne razprave in polarizacijo, ki bo v državljanih spodbudila še več gneva.
Zdravilno
Še več floskul in konfliktov pa si lahko obetamo pred referendumi. Referendumske vsebine bo težko predstaviti na korekten in preprost način, da bodo državljani vedeli, za kaj sploh gre, ne da bi bili zavedeni.
To je za medije zahtevna naloga, a je edina prava pot. Nepristranskost in težnja k objektivnosti je tisto, kar medij naredi profesionalnega. In četudi si kdaj kak politik zasluži opazko, si zavoljo vtisa o nepristranskosti ne smemo dovoliti zdrsov.
Pred dnevi je bila suspendirana televizijska voditeljica na BBC Martina Croxwall zaradi izjave, da je “privoščljiva”, ko se je Boris Johnson umaknil iz tekme za ponovni premierski položaj. Sama je sankcije samokritično sprejela — čeprav je bila večina Britancev res navdušena, da se je Johnson umaknil.
Glede odnosa do politike je tako mogoče samo dvoje: v medijih jo je treba obravnavati z distanco, nepristransko — če pa to res ne gre, ker so zadeve tako problematične, pa dati javnosti vsaj malo veselja in politiko prikazati na humoren način. Ker tudi humor na račun politikov je v javnem interesu. Za državljane je lahko celo zdravilen.