Že od ustanovitve Strokovnega sveta za prehrano, ki ga sestavljajo v glavnem nemesojedci in iz katerega so izključili »stroko« — na kar je stroka odreagirala živčno — se vrstijo razprave o tem, kaj jesti. TVS je temu posvetila zadnjo Tarčo in Areno. Nihče se več ne ukvarja s plačami ali zdravstvenim sistemom. Ampak s tem, ali je treba Slovencem zapovedati en ali celo dva brezmesna dneva. Komentarji iz baze se glasijo: »Zdaj nam bo vlada očitno še meso prepovedala jesti!« Za tiste v vladi, ki ne razumejo: ne gre za pohvalo, ampak za bes. Zgražanje. Nestrinjanje. Celo sovraštvo.

Nekoristen manever

Vladi torej ta manever ne koristi. Vzrok je jasen: vlada nespametno prakticira logiko delitve, ki je ena od ključnih nevarnosti slovenske zgodovinsko vzpostavljene socialne in kulturne tirnice.

To počne že nekaj časa. Najprej je zvišala plače zdravnikom in sprožila delitev med zdravniki in drugimi. Nato je dala 600 evrov povišice sodnikom in tožilcem in s tem povzročila delitev ne samo med njimi in drugimi v sodstvu, ampak tudi med sodniki in drugimi Slovenci.

Sledile so zahteve ravnateljev. Eden od njih je celo vprašal, ali so ravnatelji manj vredni od zdravnikov in sodnikov. Odgovora sicer ni dobil — razen ponesrečenega komentarja finančnega ministra, ki je rekel, da si vlada ni predstavljala, da bodo ljudje zvišanje plač zdravnikom in sodnikom razumeli kot znak za dopustnost vsesplošnih zahtev po višjih plačah.

Seveda vlada tega ni mislila. Vlada sploh ni nič mislila.

Več in manj … — vredni

Implicitni odgovor na ravnateljevo vprašanje je sicer: »Ja, ravnatelji ste manj vredni kot zdravniki in sodniki.« Po mnenju vlade je v Sloveniji več vredna politična elita, zdravniki, sodniki in tožilci. Drugi so manj vredni. Drugorazredni, tretjerazredni itd.-razredni državljani. Kar je še ena delitev. Nato pa je sledila vladna delitev med mesojedce in nemesojedce, v četrtek pa še delitev med vlado in univerzo.

Vsota delitev za vlado pomeni, da je število njenih podpornikov resno upadlo. Celo tisti zdravniki in sodniki, ki jih je podkupila, so se zdaj — ko je začela reklamirati veganstvo —, od nje odvrnili. Velik del sodništva in zdravništva sicer sodi med mesojedce. Meso in zelenjava sta namreč hrana za tržno zapovedane postave. Zdravništvo in sodništvo pa sledi tržno zapovedanim vrednotam in standardom.

Poseg v prehrano

Sama torej ocenjujem napovedani vladni poseg v prehrano Slovencev za napako. Pa ne zato, ker se človek ne bi počutil bolje, če ne jé mesa. Ker se. Sama sem vegetarijanka, skoraj veganka že dobrih 33 let. Vem, da je prehrana brez mesa bolj zdrava od tiste, ki vsebuje meso. Dvomljivci naj si ogledajo statistiko o pogostosti raka med vegetarijanci in mesojedci. Moj ameriški onkolog mi je prepovedal jesti meso iz zdravstvenih razlogov. Ne samo rdeče. Ampak tudi belo, posebej piščančje, ki pri nas še vedno velja za zdravo hrano.

Moje nestrinjanje s kampanjo za manj mesa v prehrani Slovencev skratka ne izhaja iz tega, da hočem jesti meso. Ampak iz drugih razlogov.

Zapletanje v nasprotja

Prvič, člani strokovnega sveta za prehrano so se pri svojem zagovarjanju ukinjanja mesa zapletli v vrsto nasprotij. Drugič, s tem so javno obelodanili lastno neinformiranost glede tega, katera zemljišča so v Sloveniji primerna za poljedelstvo in koliko mesa, ki ga Slovenci pojedo, sploh pridelamo v Sloveniji.

Tretjič, tudi mi, ki smo sami vegetarijanci ali veganci, smo bili ogorčeni, saj so — četrtič — veganstvo in vegetarijanstvo javno osmešili. In petič, če k temu dodamo še Golobove razlage v angleščini in slovenščini, da je nejedenje mesa rešitev podnebne krize in da se sam počuti bolje, če ne jé mesa, je polomija popolna.

Pa ne samo zato, ker si je vlada z reklamiranjem nejedenja mesa zdesetkala podporo. Ampak zato, ker so se člani njenega strokovnega sveta izkazali za izrazito neprofesionalne. Golob pa je spet dokazal, da še vedno ne razume, da voditi državo ne pomeni preferirati svoje osebne okuse in interese. Ampak ravno nasprotno: če je nekaj tvoj interes in/ali okus, je treba o tem molčati. Sicer gre za zlorabo moči in oblasti.

New-age

Hkrati pa Golob — tako kot tudi Klakočar Zupančič — v slovensko politiko vpeljujeta new-age način razmišljanja. UKZ recimo članom parlamenta razlaga, da je Bog ljubezen — kar je ena najbolj znanih new-age krilatic. Tudi Golob prakticira new-age načelo: »Bodi sprememba!« V smislu: sam ne jem mesa in s tem prispevam k rešitvi podnebne krize.

Da ne bo pomote: sama ne jem mesa že 33 let, pa zato podnebna kriza ni nič manjša.

Vem, kaj bo odgovor. Ja, ampak če bi bili vsi nemesojedci … Točno: če bi to počeli vsi, bi se stvar spremenila. A to zahteva kolektivno delovanje. Ne pa individualno new-age bluzenje grandioznih selfov s kompleksom vsemogočnosti.

Zanalašč še več

Strinjam se torej, da je zaradi vrste razlogov bolje jesti manj ali nič mesa. Strinjam se, da bi sprememba prehranskih navad vseh zemljanov pripomogla k rešitvi podnebja. Je pa to spremembo mogoče doseči samo z resno, pametno, premišljeno in argumentirano politiko. Ki jo izvajajo pametni, strokovni, izobraženi, informirani, odrasli, nenarcisistični politiki.

Res je: v Sloveniji je treba marsikaj postoriti, ko gre za prehrano prebivalstva. A ne tako, kot to zdaj dela vlada. Politično zapovedovanje manj mesne prehrane bo namreč rodilo odpor. Ljudje bodo pojedli še več mesa. Zanalašč. Skladno z zgodovinsko vzpostavljeno slovensko socialno in kulturno tirnico se namreč politika nima kaj vmešavati v zasebnost ljudi. V krožnike pa še posebej ne.  In še: bi lahko Golobu že kdo dopovedal, naj se otrese svojih prikimavajočih vernikov? Naj raje posluša svoje kritike. Posebej tiste dobronamerne. Od tega namreč ni odvisno samo to, koliko mesa bodo pojedli Slovenci. Ampak še marsikaj drugega. Med drugim tudi verodostojnost levih politik. In levih politikov.