Že nekaj časa spremljamo prizadevanja, da bi Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Sama že od začetka nimam ravno dobrega občutka. Iz več razlogov. Prvič zato, ker se človek ob tovrstnih podvigih ne more znebiti vtisa, da gre vedno znova za nerealistične grandiozne ideje posameznikov, ki ne znajo presoditi, kakšne možnosti Slovenija pri takih podvigih dejansko ima. Pa tudi postopki, kako se Slovenija tega loteva, človeka ne navdajajo z ravno prijetnimi občutki. 

Pa ne, da bi mislila, da Slovenija zaradi svoje majhnosti ne bi smela kandidirati za nestalno članico Varnostnega sveta. Načeloma mislim, da velikost oz. majhnost države pri takih kandidaturah ne bi smela biti ključni kriterij. Iz te logike so seveda izvzete velesile in največje in najmočnejše države sveta, ki jih je kljub logiki enopolarnosti sveta v praksi več.