Pa smo tam, kjer ni muh. Naša kafana se zapre v petek. Oziroma, v petek je poslovilc. Vam se mogoče zdi to smešno, da mi zganjamo tak halo zarad tega, sam če je bla kafana 25 let, ni lahka. Pred blokom lokal, k je bil del Mercatorja in kjer smo vsi domači. Jaz se pridem tja dret: “Takoj mi ti električar pomagi! Fuknilo ven varovalke, vse je šlo v kurac!” Lokal z najboljšim vrtom na našmu koncu. Kamor hodijo dopoldan učiteljce iz bližnje šole in penziči iz doma ostarelih. Lokal, iz kerga sem letela fulkrat ven. Lokal, v kermu sem spoznala bivšga tipa. Lokal kamor lahk prideš, pa rečeš, da ti je zmanjkalo keša, pa da boš drug dan prinesel. Lokal, kjer se šahira do fula. Lokal, v kermu zvem največ od penzičev za šankom. Lokal, kjer ti da sin od šefa za jest v tupperwaru. In lokal, kjer me šefe ne streže. Pol pa varke izigravam, če slučajno on dela, pa nafukam prej sina, da mi da pet pirov pred nos.