Ta teden se po parih mescih vračam iz Primorske v Ljubljano. Ker je stanovanje prenovljeno in ker pač družinske sage. Ampak sej bosta “mami pa oči” vse v novi knjigi prebrala. V prejšnji sem jima ful pogledala skoz prste. Zdej pa še razmišljam kaj bom. Sam pustmo to.

V Ljubljano se vračam totalen invalid. Razčefukana rebra in luknja v glavi. Pa še tako točo smo mel, da nam je vrglo dol pol strehe. Ampak dejmo ostat pri luknji. Uni na glavi, ne ta spodnji. Ker je bil kle orng vročinski val, sem skoz vedla, da ni okej. V brajdi mam za cel park dreves, za stopit na sonce do štacune je bla pa že kriza.