Dnevnik je bil vsebinska in kadrovska replika domnevno informativnih oddaj na privatnih TV programih slovenske politične desnice. Odmevov pa ni mogel rešiti niti navidez kritični pristop Rosvite Pesek. Ki se je zelo trudila stvar izpeljati profesionalno. Kar pa oddaje ni obvarovalo pred tem, da se je prelevila v politično propagandno oddajo Andreja Grah Whatmougha. Zakaj se je to zgodilo, lahko le ugibamo. Morda je Peskovo izdalo bitje njenega srca. Za koga oziroma za kaj bije, vemo.
Ko profesionalnosti ni
Kar me osebno sicer ne moti. Sama gledam Odmeve neglede na to, ali jih vodi ona ali katerikoli drugi voditelj. S političnimi prepričanji ljudi namreč nimam težav, dokler svoje delo opravljajo profesionalno. Težava pa nastopi, ko profesionalnosti ni.
Kot rada pojasnim s primerom: sama sem leta in leta sodelovala s tujimi profesorji antropologije, ki imajo zelo drugačna politična prepričanja od mojih. Brez problemov. In smo v prijateljskih stikih še danes.
Res pa je tudi, da nisem imela in še danes nimam niti profesionalnih in kaj šele prijateljskih stikov z antropologi, ki svojega dela ne opravljajo profesionalno. Četudi smo si po političnih prepričanjih blizu.
Materialni dokazi
A vrnimo se k ponedeljkovi stavki. Stavkajočim je seveda treba čestitati. Kot je treba čestitati tudi stavkokazom in generalnemu direktorju. Tudi oni so se namreč resnično potrudili, da so poskrbeli za empirično evidenco, kako bi po njihovem morala izgledati uravnotežena, profesionalna TVS.
Hipotez in predvidevanj ne rabimo več. Zdaj imamo materialne dokaze. Dokaze, ki so jih proizvedli tisti, za katere vodstvo TVS trdi, da predstavljajo tisti del zaposlenih, ki so v ponedeljek bili pripravljeni delati. Po interpretaciji, ki jo je v zvezi s stavko v svet poslalo vodstvo RTV, so se namreč zaposleni razdelili med tiste, ki so stavkali, in tiste, ki so želeli delati. Ti drugi so izpeljali ponedeljkov Dnevnik in Odmeve. In glede na to, kar so poslali v eter, je jasno, da ti ljudje svojega dela ne obvladajo.
Res nam ni bilo žal
Prvič v življenju se moram strinjati s Pirkovičem, ki je zapisal, naj si ljudje v ponedeljek ogledajo Dnevnik in Odmeve, ker da jim ne bo žal. Ja, če si teh oddaj še niste ogledali, si jih nujno oglejte. Res vam ne bo žal. So namreč dokaz ne samo za to, kaj za desno politično opcijo, ki je prevzela RTV, pomeni uravnotežen javni servis, ampak tudi za to, kako si predstavljajo uravnoteženost tém in profesionalnost nastopa.
Generalni direktor je Whatmough. Direktor TVS je Urbanija. Vršilec dolžnosti urednika MMC je Pirkovič. Odgovorna urednica Informativnega programa je Rebernik. Kje je tu uravnoteženost? Kdo od teh predstavlja levo politično opcijo? Ali vsaj tisto levosredinsko?
Glede slednjega lahko ugotovimo, da ne dosega niti problematičnega nivoja oddaj na privatnih TV programih desnih televizij. To pa seveda ni samo problematično. Ampak nedopustno.
Kako si sploh dovolijo
V zvezi s porazno kvaliteto ponedeljkovega Dnevnika in Odmevov res ne razumem, je, kako si lahko Janšev politični stroj — z vsemi svetovalci, ki jih premore — dovoli takšne napake.
Dejstvo je, da je vsak stavek Grah Whatmougha, ko se pojavi na ekranu, živ dokaz za pravilnost zahteve stavkajočih, da mora s položaja odstopiti, ker svojega dela ne opravlja profesionalno.
Če se v ponedeljek ne bi pojavil v Odmevih, bi Slovenci morda še lahko dvomili v upravičenost kritik, ki jih nanj naslavljajo stavkajoči. Po ponedeljkovem nastopu v Odmevih pa v upravičenost kritik ni več mogoče dvomiti. Res je celo obratno: zdijo se celo premile in preveč tolerantne do generalnega direktorja. Da ne rečem zaščitniške.
Z eno besedo: porazno
Poleg vsega tega smo v ponedeljek dobili dokaz tudi o tem, kako si sedanje vodstvo — oz. tisti, katerih marionete so — predstavljajo profesionalno ekipo za izvedbo Dnevnika. Zdaj namreč poznamo odgovor na vprašanje, ali so Nejc Krevs, Jaka Elikan in Marko Milenković dorasli izvedbi Dnevnika. Uspelo jim nas je prepričati, da niso. Tako kot so nas v svojo nesposobnost za pripravo in izvedbo Dnevnika in Odmevov prepričali stavkokazi, ki so skrbeli za tehnično izvedbo obeh oddaj. Montaža, podnapisi … — porazno. Z eno besedo: porazno.
Kje je uravnoteženost
Grah Whatmoughu pa se moramo zahvaliti še za nekaj: namreč za jasno sporočilo o tem, da se sedanje vodstvo RTV distancira od RTV kot javne ustanove. Grahovo problematiziranje dejstva, da je TVS del javnega sektorja, govori samo zase. Tudi k temu v resnici ni česa dodati.
Kot ni kaj dodati k evidenci o tem, kako si uravnoteženo javno televizijo predstavljajo janšisti. Generalni direktor je Andrej Grah Whatmough. Direktor TVS je Uroš Urbanija. Vršilec dolžnosti urednika MMC je Pirkovič. Odgovorna urednica Informativnega programa je Jadranka Rebernik.
Kje je tu uravnoteženost? Kdo od teh predstavlja levo politično opcijo? Ali vsaj tisto levosredinsko?
Zdaj vemo, kako si sedanje vodstvo — oz. tisti, katerih marionete so — predstavljajo profesionalno ekipo za izvedbo Dnevnika. Zdaj poznamo odgovor na vprašanje, ali so Nejc Krevs, Jaka Elikan in Marko Milenković dorasli izvedbi Dnevnika. Uspelo jim nas je prepričati, da niso.
Kdo stavko podpira in kdo ne
Kot zadnjo dobro plat stavke na RTV pa naj na tem mestu omenim še evidenco, kdo stavko in cilje, ki jih stavka zagovarja, podpira. In kdo ne.
To je povedno tudi za to, ker tisti, ki stavko podpirajo, predstavljajo zagovornike in branike demokracije v Sloveniji. Med podporniki stavke so recimo visokošolski sindikat, raziskovalni inštituti Slovenije in Univerza v Ljubljani. Med podporniki pa ne najdemo drugih ključnih javnih subjektov. Manjka recimo Univerza na Primorskem. Njene javne podpore stavkajočim na RTV nisem zasledila. Tako kot tudi ne Univerze v Mariboru.
Tudi to govori sámo zase. Komentar ni potreben.