Zgodba Juliana Assangea se je razpletla. Saga je v štirinajstih letih razkrila stanje svobode medijev in svobode izražanja, pa tudi globalno stanje duha. Ustanovitelj platforme WikiLeaks je na spletni stran objavil na tisoče zaupnih dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu. O takrat pomembni, a danes že rahlo pozabljeni medijski zgodbi. Med drugim je objavil posnetek napada iz ameriškega vojaškega helikopterja, v katerem so bili ubiti civilisti v Bagdadu. Dokumente je priskrbel nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe.

Boj za svobodo medijev

Assange je postal junak boja za svobodo medijev, ZDA pa so vztrajale, da je objava informacij ogrozila življenje zaposlenih v ameriških obveščevalnih službah in vojski. Četudi je Assange zatrjeval, da je šlo za razkritje resnih zlorab s strani ameriških oboroženih sil, so si ameriške oblasti prizadevale, da bi mu sodili v ZDA. Naposled je žvižgač z ZDA sklenil dogovor in v zameno za svobodo priznal krivdo za sodelovanje pri širjenju zaupnih informacij. Po letih izgnanstva, izolacije in zapora je danes svoboden.

Naloga novinarstva

Načeloma je razumljivo, da je po tolikšnem trpljenju za medijske ideale Assange klonil. Cena je bila previsoka. Toda kaj pomeni za novinarstvo njegovo priznanje krivde za širjenja zaupnih informacij o obrambi ZDA?

Odkrivanje zlorab, odkrivanje zamolčanega, nekorektnega, neetičnega, prepovedanega je bila naloga od nekdaj naloga novinarstva. To je poslanstvo, ki ga opravlja še danes. Toda kako je mogoče v današnjem svetu to poslanstvo živeti in uresničevati?

Medijska podpora

Da je danes svoboden človek in globalni junak, prepoznan kot borec za svobodo medijev, se ima Assange po dolgih letih trpljenja zahvaliti samo izdatni medijski podpori. Nauka njegove zgodbe sta dva: prvič, da je cena razkrivanja državnih informacij za večino previsoka, in drugič, da tudi ni pomembno, če so nepravilnosti razkrite — saj se tistim, ki so jih zagrešili, ne bo zgodilo nič, če so v zavetju politike.

Izgubljanje ugleda

Assangeva razkritja so bila velika in obsežna in so vključevala več držav in nadnacionalne dogovore. Kako pa je s primeri, omejenimi na posamezne države? Se novinarjem še splača razkrivati nepravilnosti?

Pri nas že zelo dolgo nisem zasledila res temeljite preiskovalne medijske zgodbe. Svoboda govora in svoboda medijev je pomembna predvolilna floskula vsake politike — toda samo do takrat, ko pridejo na oblast. Takrat na ta temeljna načela hitro pozabijo, mediji in novinarji pa na drugi strani pozabijo na svoje poslanstvo. Tudi zato ta včasih ugledni poklic izgublja na ugledu.